Lucija. Piranski župan Peter Bossman je včeraj s sodelavci ponovno poudaril, da je prostorski načrt Kampolin terase v Luciji pomemben za občane in da so ga soglasno podprli tako piranski svetniki kot tudi krajevna skupnost. Projekt urejanja hudourniške grape, ki je postala tudi nedovoljeno odlagališče odpadkov, se je začel že leta 2007. Občina Piran projekt podpira, saj ponuja možnosti rešitev številnih nakopičenih problemov v tem prostoru ter ponuja možnost umestitve novih stanovanj, tudi v občinski lasti. Po projektu bi tam uredili 42 stanovanj za mlade družine, garažno hišo, uredili pa bi tudi igrišča in parkovne površine.
Župan za kompromise
Bossman je včeraj zatrdil, da je njegovo vodilo dialog in da je ravno projekt ureditve Kampolina primer, kjer je občina vodila konstruktiven dialog s prebivalci že od leta 2007. »Moramo pa se zavedati, da mora vsakdo malo popustiti, da bi bili na koncu vsi zadovoljni z rešitvijo. Mi smo zasledovali interes skupnosti. Dejstvo je, da je na začetku tudi civilna iniciativa podpirala projekt. Kaj se je zgodilo, da so od podpornikov postali goreči nasprotniki, pa verjetno vedo samo oni. Menim pa, da je neodgovorno od civilne iniciative, da zavaja krajane,« je bil jasen župan.
Predstavniki civilne iniciative za pravičnejšo in zeleno občino, ki nasprotujejo pozidavi hudourniške grape, so namreč v začetku meseca pred upravno enoto v Luciji začeli zbirati podpise za referendum in jih do včeraj tudi zbrali. Potrebovali so jih 753. »Že zdaj imamo 819 overjenih podpisov, ki pa jih bomo vložili tik pred iztekom roka za zbiranje podpisov,« pravi Livija Sikur Zorman, vidnejša članica civilne iniciative.
Civilna iniciativa bi rada okolju prijaznejšo rešitev
Zatrjuje, da v civilni iniciativi ne nasprotujejo ureditvi omenjenega območja, so pa proti gradnji stanovanj, saj je teh po njihovem mnenju v piranski občini že zdaj dovolj, veliko od njih pa je praznih. Sikur-Zormanova še pravi, da se referendumu lahko izognejo, če občina umakne predlagani načrt in se začne s prebivalci pogovarjati o drugačni, bolj okolju prijazni rešitvi. Bossman ob tem dodaja, da je referendum sicer ustavna pravica ljudi, da pa bi se ob tem morali vprašati tudi o odgovornosti do kraja, v katerem živimo. »Ne smemo zavirati razvoja kraja zaradi politike, kar se v primeru tega referenduma žal dogaja,« je bil kritičen Bossman.
Franka Fičurja, predsednika Krajevne skupnosti Lucija, kjer sicer podpirajo prostorski načrt, skrbi, da bi na referendumu zaradi nizke udeležbe peščica nasprotnikov preprečila projekt, ki je za Lucijo dober.