Ni modna muha, ampak vse pomembnejša zvrst turizma

»Raziskave o zdravem življenjskem slogu kažejo, da zdravstvena slika Slovencev ni dobra. Kot kaže povečanje števila različnih obolenj, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, debelost in podobna, je skrb za zdravje še vedno preskromna.

Na preventivnem področju lahko največ naredimo ljudje sami – tako, da se zdravo prehranjujemo, da smo primerno telesno aktivni, duševno aktivni in se znamo sproščati. Obisk različnih velneških centrov je torej povezan z izkoriščenjem storitev, ki lahko pripomorejo k ohranjanju in krepitvi zdravja,« poudarja Gojčičeva.

Zadnjih nekaj let se pojem »wellness« v strokovnih krogih čedalje pogosteje uporablja v poslovenjeni obliki kot velnes, še posebno intenzivno, odkar je na zadnji Panelni diskusiji v Thermani Laško spomladi 2011 dr. Nataša Jakob z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU strokovno in utemeljeno priporočila takšen način rabe. Velnes se je pojavil v 60. letih minulega stoletja v ZDA, ko je začel dr. H. Dunn na svojih predavanjih spodbujati ljudi k zdravemu življenjskemu slogu po njihovi meri in pojem »wellness« sestavil kot povezavo dveh zelo priljubljenih takratnih gibanj (well-being in fit-ness) – zato pojma ne moremo prevajati, temveč samo posloveniti.

Ameriški zdravnik John W. Travis je leta 2004 oblikoval model energetskega velneškega sistema kot kolesa sreče. V svoj model je vnesel spoznanja daljnovzhodnih filozofij in pojmoval človeka kot odprt energetski sistem, ki sprejema energijo iz okolja, jo pretvarja in spremenjeno ponovno oddaja. Motnje te energijske pretočnosti (Travis našteva devet različnih načinov) se odražajo v določenih boleznih ali simptomih. V svojem modelu opredeljuje dvanajst življenjskih področij, kot so: samoodgovornost in ljubezen, pravilno dihanje, senzibilnost čutil, zdravo prehranjevanje, primerno gibanje, odprtost (sprejemanje) in izražanje čustev, duševne aktivnosti, zadovoljstvo pri delu in igri, medsebojni pogovori in izmenjava mnenj, izpolnjujoča seksualnost, občutenje svojega življenja (najti samega sebe) ter duhovno zavedanje. Travis poudarja, da je cilj posameznikovega življenja nenehno usklajevanje teh dvanajstih področij v harmonično uravnoteženost. Orientiranost v velnes daje prioriteto celostnemu, zdravemu življenjskemu slogu in ne problemskemu obnašanju in rizičnim dejavnikom. Velnes je torej odločitev, ki jo sprejmemo, da bi dosegli optimalno zdravje in maksimalno življenjsko občutje.

Nekateri si ga vzamejo iz potrebe oziroma želje po ohranjanju in krepitvi zdravja, ki postaja vedno pomembnejša vrednota, nekateri iz nuje, ker so zelo vpeti v svoje poslovno življenje in se zavedajo, da lahko dajo maksimum od sebe le, če poskrbijo za dobro počutje svojega telesa, duše in duha. Večina pa še vedno meni, da je lagodno življenje zanje primernejše kot odgovorno življenje, v katerem je skrb namenjena zdravemu načinu prehranjevanja, primerni telesni aktivnosti, osebnemu sproščanju in duševnim aktivnostim.

Vsekakor je še vedno najbolj priljubljena ponudba, ki se nanaša na razvajanja, sproščanja, negovanje telesa in obraza… Ljudje še vedno velnes povezujejo s tovrstno ponudbo in redki poznajo širino področij, ki jih velnes vključuje, predvsem pa ne poznajo samoodgovornosti in samomotiviranosti, ki sta sestavini filozofije velnesa kot zdravega življenjskega sloga.

Širina in kakovost ponudbe v slovenskih velneških centrih je po mnenju švicarskih strokovnjakov iz Scuola glede na življenjski ciklus še vedno v fazi uvajanja, na Bavarskem in v Švici v fazi rasti, medtem ko je v Avstriji že v fazi zrelosti. Kljub vsemu se nekateri slovenski centri lahko primerjajo s podobnimi v svetu – naj omenim Orhidelio v Termah Olimia, Balneo v Dolenjskih Toplicah, rimsko zgodbo velneškega centra v hotelu Primus v Termah na Ptuju pa še bi našli kakšnega.

Pomembno je poudariti, da svojo preventivno, še posebno zdraviliško ponudbo poimenujejo kot velneško samo v turizmu v srednji Evropi, od Nemčije, Avstrije, delno Švice, severne Italije (benessere – velnes), Češke republike, Madžarske do Slovenije, in na jugu Balkana. Povsod drugod v svetu poimenujejo tovrstno ponudbo spajevsko ali talaso ponudbo, kjer je temeljni vsebinski medij voda v zelo širokem spektru različnih storitev. V vsaki destinaciji najdete zelo odlično oblikovane in organizirane centre, ki v svojo ponudbo vključujejo veliko avtentičnih elementov svojega okolja, s čemer povečujejo svojo konkurenčno sposobnost v primerjavi s konkurenco.

Tudi ekološki turizem postaja pomembna zvrst turizma, ki si prizadeva za manjše negativne vplive na okolje, pri čemer pa je treba upoštevati tudi trajnostni princip, ki ob ekonomskem sledi tudi kulturnim, socialnim in okoljskim ciljem. Če te principe povežemo z velneško filozofijo pri oblikovanju ponudbe, ki v svojem bistvu zasleduje oblikovanje ponudbe za zdravi življenjski slog, potem je povezava obeh samo sinergijska mešanica najboljšega in velika konkurenčna priložnost za tiste ponudnike, ki vključujejo v svojo ponudbo oba principa.

Izbor in ocenjevanje »Naj wellness« ima pomemben učinek najprej na uporabnike, goste, saj jih informira o velneški ponudbi, jih motivira k obiskovanju velneških centrov in spodbuja k njihovi kritičnosti pri izkoriščenju, kar pripomore k dvigu kakovosti izvedbe storitev. Seveda pa so tovrstne akcije pomembne tudi za ponudnike, saj jih spodbujajo k oblikovanju kakovostne velneške ponudbe, in skrbijo za zadovoljnega uporabnika, gosta. Pozdraviti je treba odločitev velneških ponudnikov, da se vključujejo v akcijo, saj s tem sebe in svojo ponudbo postavijo pred kritične oči javnosti, kar ni vselej enostavno. Akcija letos poteka že četrto leto in ima kljub krizni situaciji zelo velik odmev tako med ponudniki kot med uporabniki gosti. Velneški ponudniki so vključeni v tri različne kategorije: turizem – veliki, turizem – mali in rezidenti (zunaj turizma). Akcija poteka tako, da velneške centre ocenjujejo uporabniki, gostje z oddajanjem svojih glasovnic po eni strani in strokovna komisija na drugi strani.

V njej smo objavili informacije o tem, kaj je velnes kot zdrav življenjski slog, zakaj je pomemben in kako ga je priporočljivo živeti. Veliko informacij je bilo posvečenih tudi novi zvrsti turizma, poimenovani velneški turizem, in področju zdraviliškega turizma, na katerem se velneški turizem tudi najbolj intenzivno razvija. Seveda pa je sedem let doba, ko informacije že zastarajo, zato že razmišljam o tem, da bi bilo zaradi hitro razvijajoče se dejavnosti smiselno ponovno razmišljati o novi izdaji.