Napotitev misije EU v Mali je bila po prvotnih načrtih predvidena šele za konec marca, a zunanji ministri EU bodo po napovedih že na izrednem zasedanju v četrtek - tega se bo po besedah Ashtonove udeležil tudi zunanji minister Malija Tieman Coulibaly, ki je že na poti v Bruselj - napotitev uradno odobrili in jo pospešili.
Poleg tega naj bi članice EU državam zahodnoafriške gospodarske skupnosti Ecowas, ki je v boj proti islamistom v Maliju poslala kakih 3300 vojakov, zagotovile finančno in logistično pomoč. Za Mali pa naj bi odobrile paket pomoči.
Ashtonova je danes še pohvalila Francijo za njeno vojaško posredovanje v Maliju. "Če se to ne bi storilo, bi bila to velika politična, humanitarna in strateška napaka," je dejala visoka predstavnica EU.
Po njenem mnenju je pomembno, da mednarodna skupnost deluje skupaj in tako prebivalstvo Malija zaščiti pred nedemokratičnim in nasilnim islamističnim režimom.
Kot je še pojasnila, bo misija EU za urjenje bojnih sil malijsko vojsko usposobila na način, da bo znova sposobna zaščititi svoje državljane. Mali nujno potrebuje profesionalno vojsko pod civilnim nadzorom, je poudarila Ashtonova.
Na nastop Ashtonove se je v razpravi v Evropskem parlamentu kritično odzval Ivo Vajgl (ALDE/Zares). Kot je dejal, bi si želel, da bi bil njen nastop "bolj nastop politika in manj vojaškega poveljnika".
Ocenil je še, da EU v primeru Malija ni znala oziroma želela reagirati. To je sedaj storila Francija, za kar pa se ji on sam ne bo preveč zahvaljeval.
EU po mnenju Vajgla nikoli - in tudi v primeru Malija - ne zna predvideti stvari, čeprav so predvidljive, in vedno znova samo reagira. Ta "scenarij" se bo po besedah Vajgla ponavljal vse dotlej, dokler ne bo imela EU koherentne politike, sposobne analize in predvidevanja.
Oborožene skupine, nekatere povezane z mednarodno teroristično mrežo Al Kaido, so nadzor nad severom Malija prevzele po državnem udaru marca lani, v katerem je vojaška hunta strmoglavila nekdanjega predsednika Amadoua Toumanija Toureja.
Po državnem udaru je sever Malija najprej zavzela etnična skupina puščavskih Tuaregov, ki pa so jih nato pregnali islamisti.
Na območju, ki ga nadzorujejo, so uvedli strogo šeriatsko pravo, red pa vzdržujejo predvsem z nasiljem. Z območja je po ocenah ZN pobegnilo več kot 400.000 ljudi.
Malijska vlada želi islamistom preprečiti, da bi napredovali na jug države, zato v državi divjajo spopadi. Zaradi nastalih razmer je Francija v Mali prejšnji teden poslala vojake, ki sodeluje v operacijah proti islamistom.
V razpravi v Evropskem parlamentu na to temo, ki so jo na dnevni red uvrstili naknadno na željo poslancev, so se med drugim kresala mnenja, zakaj so se razmere v Maliju tako nevarno razvile. Nekateri so menili, da je k temu prispevala arabska pomlad, še posebej strmoglavljenje Moamerja Gadafija v Libiji, drugi so opozarjali, da islamisti preprodajajo orožje in mamila.
Večina poslancev se je strinjala, da je vojaško posredovanje nujno, a slišati je bilo tudi bolj kritične glasove. Francoz Daniel Cohn-Bendit, Zeleni, je med drugim spomnil na breme francoske kolonialne zgodovine v Afriki, Nemka Sabine Lösing (GUE/NGL) pa, da je EU v preteklosti pomagala prebivalcem Afganistana, Iraka, Somalije, a ljudje od tega niso imeli nič.
