Na drugi strani je bil arabski vratar na visoki ravni, česar nismo pričakovali. Za to so krivi tudi naši igralci, saj bi lahko svoje strele boljše izvedli. Savdski Arabiji smo ponujali celo priložnost za presenečenje, zato je v garderobi ob polčasu sledil temeljit pogovor. Takoj se je videlo, da je šla slovenska reprezentanca v drugi polčas bolj odločno, da je bila njena obramba bolj trdna, s čimer je Slovenija prišla do prednosti za bolj miren zaključek tekme.

Zmaga je bila na koncu povsem zaslužena. Ogrevanje je sedaj končano, saj prihajajo tekme, ki bodo šle bolj na nož, kjer tudi pričakujemo, da se bo pokazal boljši obraz slovenske izbrane vrste. Že Južna Koreja, ki s svojo hitrostjo zbuja strah, bo resnejši preizkus, a kljub temu ni več tako superiorna kot v preteklih letih. V vsakem primeru je težko napovedovati prihodnost, saj vsaka tekma nosi nove zanke, kar smo občutili že v dvoboju s Savdsko Arabijo.

Slovenska reprezentanca na prvenstvo ni prišla v najboljši postavi, a poškodbe so sestavni del športa. Trenutna zasedba je še vedno zmožna sestaviti vrhunske partije, zato je prav, da se pogovarjamo o tistih fantih, ki so tam in morajo žeti vse naše zaupanje. Selektor Boris Denić se je na koncu odločil za hitrejše igralce, ki so boljši v igri ena na ena. Počasi pa se bo vključilo še Nenada Bilbijo, saj bomo na težjih tekmah potrebovali dober strel od daleč.

Svoj delež bo zagotovo prispeval vratar Gorazd Škof, ki sicer proti Savdski Arabiji ni bil pravi, a predvsem zaradi slabe obrambe. Škof bo s svojimi izkušnjami zagotovo pomagal, ko bomo v krizi. Tudi za Primoža Prošta sem prepričan, da bo v tandemu s Škofom pristavil tisto, kar ekipa potrebuje.

Iz svojih izkušenj nerad napovedujem kolajne, saj je potrebno iti korak za korakom. Najprej se moramo uvrstiti v drugi krog z dovolj dobrim položajem, da se izognemo Španiji, ki z domačim igriščem nosi še dodatne privilegije. V nadaljevanju bomo morali biti v maksimalni formi, brez poškodb in tudi malce sreče bo potrebno, ko se bodo pričeli boji na izpadanje. Slovenska reprezentanca je sposobna priti do kolajne, a se bojim, da bo prišlo do velikega razočaranja, če na koncu kolajne ne bo.

Po spremenjenem formatu tekmovanja, ko boji na izpadanje sledijo takoj po prvem skupinskem delu, smo igrali že na zadnjem mladinskem prvenstvu, ko Sloveniji takšen sistem ni šel na roko. Nam je bilo lažje pred tem, ko sta bila dva skupinska dela, saj smo imeli več tekem, s čimer se je lažje potrdilo kakovost. Zdaj gre zares že na eni tekmi in če na njej nisi pravi, si izpadel.

Na prvih dvobojih je bilo še malce tipanja in nekaj neznank. Večjih presenečenj ni bilo, morda le poraz Črne gore, če vzamemo v obzir njene nastope pred svetovnim prvenstvom, a tudi Argentina in Brazilija sta vrhunski reprezentanci. Vedno bolj, ko se bo tekmovanje približevalo koncu, vedno manj bo tudi presenečenj. Na koncu bodo na vrhu papirnati favoriti – Španija, Danska, Francija, Hrvaška... Nato v drugem planu pa čakajo še Slovenija, Madžarska, Poljska in Srbija, ki hočejo presenetiti. Lepo bi bilo, da bi to bila ravno Slovenija.