Bolj kot prioritete irskega predsedstva je v Dublinu ob prevzemu šestmesečnega predsedovanja EU odmevala prva prioriteta irske vlade - da Irska kot prva od za zdaj štirih, kmalu pa petih prejemnic mednarodne finančne pomoči, do konca leta spet samostojno zadiha na finančnih trgih.
To je izjemno pomembno - ne le za Irsko, ampak za celotno območje evra, ki potrebuje dobre novice in zgodbe o uspehu. Irska želi biti taka zgodba, v en glas poudarjajo v irski vladi. Manj javno in bolj potihoma v Dublinu dodajajo, da je vsem jasno, da Grčija ali Portugalska to pač ne bosta.
In medtem ko na Irskem vztrajno ponavljajo svoj mea culpa, češ da so v programu pomoči zaradi mnogih lastnih napak iz preteklosti, obenem opozarjajo, da so z rešitvijo svojih bank rešili tudi evropske banke in da je Irska "edinstven primer" - v nasprotnem smislu kot Grčija.
Čeprav mnogi predsedniku irske vlade, taoiseachu Endi Kennyju očitajo, da je "nemški in bruseljski vazal", pa ta kot spreten menedžer vseskozi izkorišča sloves pridne učenke, da bi svoji državi zagotovil boljše pogoje za pomoč in olajšanje popolne vrnitve na finančne trge.
Irska želi predvsem dvoje. Prvič, v pogajanjih z Evropsko centralno banko (ECB) si želi zagotoviti več časa in boljše obrestne mere za vrnitev dolga za pomoč glavni banki Anglo Irish Bank. Marca bi morala poplačati 3,1 milijarde od skupno 31 milijard evrov dolga za pomoč tej banki. Skupno pa sicer Irsko bremeni 64 milijard evrov bančnega dolga.
Drugič, irska vlada želi problematične terjatve po svojih bankah počistiti s pomočjo stalnega evropskega reševalnega mehanizma ESM, čemur pa v Nemčiji, Nizozemski in na Finskem niso naklonjeni.
Irska sicer ima razloge, da se ponuja kot vzor države, ki se z zategovanjem pasu in strukturnimi reformami postavlja na lastne noge. Spet pridobiva konkurenčnost, k čemur sicer veliko pripomorejo njeni sporni nizki davki za podjetja, predvsem pa stavi na izvoz. Leta 2012 je npr. izvozila za več kot devet milijard evrov hrane in pijače v več kot 170 držav.
Irska stavi tudi na svojo diasporo. Medtem ko na otoku živi okoli 4,7 milijona ljudi, je po svetu še okoli 70 milijonov Ircev, od tega približno polovica v ZDA. Prav letos irska vlada organizira leto "Zbiranja" (The Gathering). Povabila je izseljence domov, vse leto se bodo vrstile razne slovesnosti. S tem želijo v Dublinu tudi dodatno zaslužiti.
Drugi razlog za to akcijo pa je, da se znova krepi izseljevanje, ki je sicer tradicionalni odgovor Ircev na gospodarske težave, kar tudi pojasnjuje veliko število izseljencev.
Z izseljevanjem je sicer mogoče pojasniti tudi to, zakaj Irci zategovanje pasu prenašajo bolj stoično od Grkov, Špancev ali Portugalcev. Drugi razlog za to, da se zgodovinsko uporniški narod na zategovanje pasu ni odzval z množičnimi protesti in stavkami, pa je sicer sporni dogovor o ohranitvi plač v javnem sektorju, ki ga je vlada sklenila s sindikati.
Dogovor bo sicer letos na resni preizkušnji, opozarja irska ekonomistka Marie Sherlock. Leto 2013 je po njenih besedah čas velikih priložnosti, a tudi velikih tveganj, mogoč je celo še en program pomoči. Tudi uresničitev fiskalnih ciljev za leti 2014 in 2015 je po njeni oceni pod velikim vprašajem.
Tudi drugi irski ekonomisti so pesimistični glede izpolnjevanja fiskalnih ciljev in opozarjajo, da ni vse tako obetavno, kot prikazuje irska vlada, ter da drugi program pomoči ni izključen. Pričakujejo nadaljnje reze v javno porabo in dvigovanje davkov ter se sprašujejo, kaj bi se zgodilo z irsko pridnostjo, če bi trojka odšla.
Še vedno veliki izzivi
Čeprav je Irska ta teden prodala za 2,5 milijarde evrov obveznic po nižji obrestni meri, kot velja za posojila v okviru njenega programa pomoči, kar v irski vladi izpostavljajo kot izjemen dosežek, je samostojno financiranje na trgih zanjo po mnenju ekonomistov še vedno velik izziv, v veliki meri odvisen od širših okoliščin. V območju evra trenutno vlada optimizem, a kdo ve, kako bo v prihodnje, se sprašujejo.
Irska zgodba o uspehu tako kljub pozitivnim znamenjem in močni želji še zdaleč ni zagotovljena. Nekdanji keltski tiger morda res lahko s svojo konkurenčnostjo in izvozno močjo postane evrski tiger, a kaj lahko zaradi bančnega bremena ostane tudi nebogljeno jagnje v jarmu trojke mednarodnih posojilodajalcev, EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Irci se sicer od Grkov in Portugalcev razlikujejo tudi po tem, da ne sovražijo trojke kot celote. IMF je pravzaprav na otoku prav priljubljen, saj podpira irske zahteve glede lajšanja bančnega bremena, nasprotno velja za ECB, medtem ko vidijo Evropsko komisijo kot precej nepomembnega akterja.
V irski vladi tudi poudarjajo, da ne želijo, da bi še katera država morala skozi preizkušnjo programa pomoči. Neformalno pa je slišati tudi opozorila, da bi bil to v okviru prizadevanj območja evra za premostitev krize ter povrnitev zaupanja finančnih trgov in vlagateljev zelo slab signal.
