Ilirska Bistrica. Medtem ko se bo ilirskobistriški občini uresničila želja, da ne bo več del notranjsko-kraške, temveč obalno-kraške regije, so do bodočega prestopa kritični v gospodarskih krogih. Že pred časom so opozorili, da bi lahko imela takšna politična odločitev negativne finančne posledice tako za javni sektor kot za gospodarstvo v že tako razvojno zaostali občini, saj bi znotraj obalno-kraške regije (in s tem razvitejše zahodne kohezijske regije) imela manjši dostop do evropskih sredstev. A župan in občinski svetniki, ki so prestop izglasovali pred enim letom, se doslej za njihova opozorila niso zmenili.
Predlog na evropsko komisijo do konca januarja
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so nam v zvezi z bistriško odločitvijo včeraj pojasnili, da mora biti evropski komisiji predlog za spremembo posredovan do konca tega meseca. »Če bodo vsi postopki spremembe klasifikacije statističnih teritorialnih enot v EU izvedeni v rokih (predviden je komitološki postopek prek evropske komisije), bo ta odločitev lahko uveljavljena v letu 2015. V okviru kohezijske politike EU pa bo uveljavljena za program-sko obdobje po letu 2020,« so nam pojasnili.
Prikrajšani tudi po 2020?
Boštjan Požar, direktor Regijske razvojne agencije notranjsko-kraške regije in hkrati direktor območne gospodarske zbornice Postojna, nam je povedal, da so se opozorila gospodarstvenikov sicer nanašala na finančno perspektivo 2014–2020, na katero pa odločitev občine, kot je zdaj jasno, še ne bo vplivala. V obalno-kraško regijo bo občina formalno prestopila v finančni perspektivi 2021–2027. »Seveda je za to obdobje finančne posledice težko napovedovati, predvidevamo pa, da bo občina tudi v tej finančni perspektivi prikrajšana, saj se razvojne razlike med regijami glede na izkušnje ne zmanjšujejo tako hitro,« je poudaril Požar in dodal, da njihova opozorila zato še vedno veljajo. Med drugim so izpostavili, da bi bil glede na politiko dodeljevanja razvojnih sredstev prestop lahko problematičen predvsem zaradi velikih potreb na področju infrastrukture v občini, ki je nujna za generiranje in razvoj ter konkurenčnost celotnega gospodarstva v občini.
Jože Ceglar, direktor enega uspešnejših podjetij v ilirskobistriški občini, Termoplasti Plama, pa se ob tem sprašuje, koga pravzaprav sploh zanima, kaj misli gospodarstvo v Sloveniji. »Politika, vključno z lokalno, tako ali tako misli, da lahko obremenjuje podjetja kjer koli more in kolikor more. Kako bodo podjetja preživela jutri, pa jim je mar kakor za lanski sneg,« nam je dejal Ceglar.
Da bo prestop slaba odločitev, meni tudi Aleš Zidar, strokovni vodja Lokalne akcijske skupine Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. V društvu ocenjujejo, da bo v okviru obalno-kraške regije zaradi zmanjšanega obsega sredstev večja konkurenca na razpisih in da bo možnost pridobitve sofinanciranja projektov manjša. Izpostavili so tudi, da občinsko vodstvo ljudi, ki se ukvarjajo z razvojem, žal ni o tem nič vprašalo. Na drugi strani se Giuliano Nemarnik, direktor Regionalnega razvojnega centra Koper, strinja, da bo občina s prestopom verjetno nekaj izgubila, a dodaja, da se znotraj regije, ki bi prav zaradi pristopa manj razvite občine verjetno kot celota prejela več spodbud, lahko razvojna sredstva s soglasjem sveta regije razporeja v večji meri za manj razvite občine.
Nič bolj Primorci kot sicer
Spomnimo, da so se občinski svetniki za prestop odločili predvsem zaradi primorske identitete Bistričanov, o čemer so se ti večinsko izrekli tudi na referendumu leta 2007, deloma pa tudi zaradi pričakovanja boljših gospodarskih tokov in turističnega razvoja na račun večje povezanosti z obalno-kraškimi občinami. S temi pri nekaterih projektih, kot je na primer projekt oskrba Obale s pitno vodo, sodelujejo že zdaj.
Toda gospodarstveniki so opozorili, da prestop v južnoprimorsko razvojno regijo ne bo pomenil, da so Bistričani bolj Primorci, kot bi bili sicer. Pokrajinskega zemljevida namreč ne gre mešati z razvojnim povezovanjem in razvojnimi interesi, »zato tovrstne povezave ne bi smele biti politične, ampak vsebinske narave«. Po naših informacijah spremembe politične odločitve v Ilirski Bistrici ni pričakovati, so pa tam napovedali, da bodo evropski denar zdaj pač pospešeno črpali do 2020.
