Če je kdo primeren, da uresniči predsednika Obame mokre sanje, torej da pocení vojsko in hkrati okrepi njeno moč, kar je podobno enigmi, kako prepeljati v čolnu čez reko volka, kozo in zelje, ne da bi nekdo nekoga ali nekaj požrl, je to nedvomno Chuck. Sploh zato, ker Chuck Hagel kljub istemu imenu ni noben sorodnik znanega krvoloka Chucka Norrisa.
Torej, kakšen je peklenski načrt nekdanjega Ramba, ki bo na glavo postavil dosedanjo teorijo in prakso vojskovanja in to početje pocenil, da bo na svetovnem vojnem trgu ameriško vojskovanje bolj konkurenčno? Ker je, kot je znano iz ekonomije, delovna sila največji strošek, bo 450.000 ameriškim vojakom razdelil delovne knjižice, pa hajdi v tovarne, ali pa med hipije, kar jim bo ljubše. Vsakomur, ki mu je do obstoja civilizacije, pa se upravičeno zastavlja vprašanje, kdo za vraga pa bo potem krvavel za svetovni mir, širjenje demokracije, ameriških vrednot ter načel prostega trga?
Tu, spoštovano bralstvo, svetujemo, da se usedete ali vsaj čvrsto primete za podboj, mizo ali ulično svetilko. Chuck namreč, kot je mogoče razbrati med vrsticami, načrtuje, da se bodo na bojiščih spopadali roboti, brezpilotna letala in z igralno palico vodeni tanki in podmornice! Veliko bolj humano in ceneje bo. Vojaki, kar jih bo še ostalo, bodo ob srebanju kave v poveljniških centrih pritiskali na računalniške tipkovnice, na bojišču pa se bodo mlatili ameriški, ruski, kitajski, indijski, talibanski in ostalih narodov roboti, z neba bodo padali sestreljeni droni.
Televizijska poročila o razvoju dogodkov na bojiščih pa bodo postala prijeten večerni dogodek, ob katerem se bodo po naporni službi in celodnevni šoli zbrali vsi družinski člani. Ne bo namreč več tistih krvavih prizorov, v katerih razmesarjene vojake pod točo krogel bolničarji poskušajo spraviti z bojne črte. Ne bo krikov ranjencev, ne bo več seznamov mrtvih in ranjenih, ki so si jih matere vojakov vsak dan s strahom ogledovale. Ne bo več prizorov, ko iz trupa letala prinašajo na desetine krst pokritih z državno zastavo. Posnetki z bojišč bodo v bližnji prihodnosti po zaslugi Chucka Hagla primerni tudi za otroke, saj bodo manj nasilni kot risanke Tom in Jerry. Vse, kar bo videti, bodo v bojih poškodovani roboti, ki bodo podobni zgubanim starim konzervam, iz katerih bodo štrlele žice, malce se bo kadilo, tu in tam pa se bo še malce zaiskrilo. Med njimi bodo vozili servisni avtomobili, ki bodo manj ranjene robote, ki jim garancija še ni potekla, popravili, jim zamenjali varovalke, senzorje, lučke, jih na novo programirali, pa marš nazaj v boj. Bolj uničene pa bodo pobrali Cigani in jih prodali za staro železo. Kje je tu prihranek države? Roboti se mlatijo brez plače in terenskega dodatka, ne zahtevajo invalidnine in pokojnine, ni jih treba zdraviti za postravmatskim šokom, padli roboti nimajo družin, ki jih je potem treba vzdrževati. Pa še vojaška pokopališča bodo odveč in jih bodo lahko prodali kot drago zazidalno zemljišče. »Dobro, Chuck, stari,« kot bi rekli današnji mladi, »pa kje si se do zdaj skrival?«