Hanžek bi predlagal Dolčiča ali Pirc Musarjevo
Nekdanji varuh človekovih pravic in predsednik Stranke za trajnostni razvoj Slovenije Matjaž Hanžek je dejal, da je bilo njuno sodelovanje do zdaj korektno. »Kar se tega tiče imam dobre izkušnje. Ne vem pa, kako se bo obnesla kot varuhinja,« je povedal. Dejal je, da res ne more reči, da Nussdorferjeva ni primerna kandidatka, čeprav je po njegovem mnenju kar nekaj ljudi, ki bi jih osebno raje videl na tem mestu. Izpostavil je Toneta Dolčiča in Natašo Pirc Musar.
»V naslednjih letih se bo moral varuh zelo ostro odzivati na delo vlade, če bo to napačno, v kar sicer ne dvomim, saj kakšnih posebno pametnih idej nimajo. Že s tem bo veliko dela. Sicer pa mu bodo prednostne naloge narekovale okoliščine. To bodo verjetno predvsem povečanje družbene neenakosti in socialni problemi,« je dejal Hanžek.
Pri Amnesty International Slovenije (AIS) primernost kandidatke niso želeli komentirati. Glede neenakosti pa so podobnega mnenja. Z varuhom se že iz preteklih let strinjajo, da v Sloveniji ni ustreznega protidiskriminacijskega okvirja, ki bi žrtvam diskriminacije dejansko omogočal, da se učinkovito spopadejo z diskriminacijo in da si zagotovijo popravo krivic. »Zagotovo so v Sloveniji tudi ostale posebej ranljive skupine prebivalstva, med drugim zaradi naraščajočega slabšega ekonomskega položaja. Mednje sodijo tudi delavci migranti. To so le nekatera od področij,« je dejala vodja kampanj in medijev pri AIS Metka Naglič.
Eno pomembnejših vprašanj - izbrisani
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je v pismu poslancem SD in PS zapisal, da ga še posebej zanima stališče Nussdorferjeve do reševanj problema izbrisanih. Zlasti kako namerava reagirati, če vladni predlog ureditve vprašanja odškodnin ne bo v duhu sodbe Evropskim sodiščem za človekove pravice in se bo temu skušal tako ali drugače izogniti. Zanima ga še, kakšno je njeno stališče do položaja 15.000 od skupaj 25.000 izbrisanih, ki jim sedanja zakonodaja ne omogoča nobene poprave storjene krivice. Tudi pri AIS menijo, da je trenutno občutljivo obdobje glede reševanja vprašanja izbrisanih, ko bo treba poskrbeti za popravo krivic. S področja dela, ki se mu prednostno posvečajo bi želeli, da bi se varuh čim aktivneje posvečal tudi ureditvi položaja romske skupnosti.
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je medtem Pahorja pozval, naj na funkcijo varuha človekovih pravic ponovno predlaga dosedanjo varuhinjo Zdenko Čebašek Travnik. »Čebašek Travnikova je na izvrsten način združila Bizjakovo uglajeno odločnost in Hanžkovo vsebinsko ostrino, zadnji čas še zlasti pri vprašanju, ki bo v naslednjem mandatu najpomembnejše - pri vprašanju naraščajočega prepada med revnimi in bogatimi, uničevanja srednjega sloja,« je zapisal Krivic. Po njegovem mnenju je njena velika prednost, da ne bo potrebovala uvajalnega leta ali dveh, ko novinec na tej težki funkciji šele nabira izkušnje - medtem pa oblastniki veselo nadaljujejo s kršenjem človekovih pravic.
»Varuhove intervencije bodo zelo pomembne v situaciji povečevanja neenakosti, konfliktov, nespoštovanja pravne države ter postopkov pri sprejemanju zakonov. Pri vsem tem, kar zadnje čase nova vlada na veliko prakticira. Tu bo izjemno veliko dela,« je dejal Hanžek.
