Eni redkih protestov za svobodo govora pred stavbo časnika v kraju Guangzhou so sledili dvema peticijama novinarjev in izobražencev, ki so protestirali zaradi tega, ker je vladni cenzor na novo napisal nedavni uvodnik dnevnika. V njem so pozivali k uresničenju t.i. sanj o ustavnosti na Kitajskem, s katero bi varovali pravice državljanov.
»Ena beseda resnice bo odtehtala celemu svetu.«
Prek svetovnega spleta je protestnike podprlo nekaj znanih osebnosti, med drugim tudi igralka Yao Chen, ki velja za eno glavnih kitajskih mikroblogerk in ima 32 milijonov sledilcev. Ob zapisu je citirala ruskega disidenta Alexandra Solzhenitsyna: »Ena beseda resnice bo odtehtala celemu svetu.«
Priljubljeni bloger Han Han, ki ga je revija Time uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi leta 2010, je razkril pritiske, s katerimi se vsakodnevno soočajo kitajski novinarji. »Takšna dejanja opogumljajo šibke in spodbujajo pesimiste, da nadaljujejo.« je zapisal. Li Chengpeng pa je dodal: »Ne potrebujemo najvišjih stavb na svetu, drugi najvišji BDP, letalonosilke … potrebujemo pa časnike, ki objavljajo resnico. Vse večje države, ki zahtevajo spoštovanje, imajo časnike, ki jim je dovoljeno pisati resnico.«
Lani v enem časopisu cenzurirali več kot tisoč člankov
Podpora pa je prišla tudi iz tujine. Skupina Novinarji brez meja je pohvalila pogum novinarjev, pozvala pa tudi k objavi izvirnega članka, ki ga je cenzor zamenjal.
Lani so v časniku zamenjali ali umaknili več kot tisoč člankov, so v sporočilu javnosti sporočili uredniki Južnega vikenda. Kitajska ustava sicer zagotavlja svobodo govora, Komunistična partija jo napoveduje, a vendarle ne bo tako enostavno. Global Times, ki sicer poroča v angleškem jeziku, in je blizu vladajoči komunistični stranki, je danes objavil, da oblasti ne bodo dovolile radikalnih sprememb v medijski politiki. »Nerealno je pričakovati, da bodo na Kitajskem prevladali popolnoma svobodni mediji, o kakršnih sanjajo aktivisti.«
Letos je bilo tudi vse več ustrahovanja novinarjev, šikaniranja v novinarskih vrstah, in to ne le nad kitajskimi, ampak tudi tujimi novinarji, ki jim bodisi ne podaljšajo vizumov bodisi jim jih ne potrdijo oziroma izdajo. Nemški Spiegel, katerega dopisniki so na Kitajskem v zadnjem času prišli v navzkriž z oblastmi, je poročal, da je Peking očitno odločen, da bo še okrepil podobo enega najbolj represivnih režimov v odnosu do medijev.
