Umeščanje trase avtoceste med mednarodnim mejnim prehodom Jelšane in priključkom na primorski avtocesti med Postojno in Divačo bo zaradi različnih interesov lokalnih skupnosti precej trd oreh. Toda minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, sicer tamkajšnji domačin, je obljubil pospešitev postopkov. Vlada, ki je prejšnji teden sprejela sklep o nadaljevanju priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane (ta se je sicer začel že leta 2006), naj bi odločitev o najustreznejši varianti tako sprejela že letos septembra. DPN za severni in južni del izbrane variante pa naj bi bil sprejet do konca leta 2015.
Najverjetnejši priključek pri Razdrtem ali Postojni
Potem ko je nekdanje ministrstvo za okolje in prostor pred dvema letoma lokalne skupnosti vznemirilo z objavo devetih variant, so zdaj v problematičnem severnem delu avtoceste v igri ostale tri variante, v vsakem od koridorjev (na Razdrto, Postojno in Divačo) po ena, v južnem delu, na območju občine Ilirska Bistrica, pa ena. »Variante v vseh treh koridorjih potekajo po težavnem območju, vendar nobenega koridorja ni bilo mogoče izločiti iz nadaljnje obravnave. V vsakem koridorju se bo v nadaljnjo obravnavo predlagala samo po ena, na podlagi analize smernic in pripomb javnosti optimizirana varianta,« so nam povedali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Izpuščene so variante, ki jim je javnost najbolj nasprotovala, in variante, ki so bile problematične z vidika varstva okolja. Katere variante v posameznem koridorju gredo v nadaljnjo obravnavo, pa niso povedali. Po naših informacijah »zahodna« varianta, proti Divači, poteka po južnem robu Košanske doline ter se nato po obronkih Vremščice usmeri proti Divači, kjer se na obstoječo avtocesto priključi pri Čebulovici. »Srednja« varianta proti Razdrtemu prav tako poteka po spodnjem robu Košanske doline, se nato zaje v Vremščico ter nadaljuje skozi gozd do razcepa Razdrto. »Vzhodna« varianta, proti Postojni, pa poteka po vzhodnem robu pivške občine in nato ob robu vojaškega poligona ter se na avtocesto priključi na razcepu Postojna vzhod.
Pivški župan in civilna iniciativa razdeljena
V Postojni v skladu z leta 2011 sprejetim stališčem devetih krajevnih skupnosti vse rešitve tras, ki potekajo čez območje občine Postojna, zavračajo, predvsem zaradi »slabšanja življenjskega prostora za obstoječe poselitve in iz naravovarstvenih razlogov pa tudi z vidika neustreznih variantnih rešitev priključitve na obstoječo avtocesto«. Z novim priključkom v Postojni, ki je predviden vzhodneje od obstoječega, bi namreč lahko izgubili pomemben del gostov Postojnske jame. »To stališče je doslej nespremenjeno,« so nam odgovorili na občini Postojna. Še eni trasi čez svoje ozemlje nasprotujejo tudi v Divači, ker bi, kot pravi župan Drago Božac, »potekala ob in po najbolj občutljivem in zaščitenem območju Škocjanskih jam in bi razvrednotila to naravno in kulturno dediščino«. Sicer pa je divaški župan kritičen do že predolgega postopka umeščanja avtoceste, za katerega je šlo že »preveč denarja«, zdaj pa »smo zopet pri klasiki treh variant«. Različici proti Divači pa so najmanj naklonjeni tudi v Ilirski Bistrici, saj bi zanje pomenila nepotreben ovinek na poti proti Ljubljani.
V nobenem primeru pa avtocesta ne bo zaobšla občine Pivka, kjer pa se glede različic trase razhajata občinsko vodstvo z županom Robertom Smrdeljem in Civilna iniciativa za neokrnjeno Košansko dolino. Prvo je kot najprimernejšo varianto že pred časom predlagalo varianto proti Divači. Tej in tudi varianti proti Razdrtemu pa zlasti z vidika zaščite vodnih virov, kraških jam in gozdov ostro nasprotujejo v Košanski dolini. Iztok Zadnik, predstavnik civilne iniciative, je zato izrazil pričakovanje, da bo enakopravno obravnavana tudi vzhodna varianta, proti Postojni, za katero smatrajo, da je z okoljskega vidika najmanj sporna, saj bi v velikem delu potekala po že delno degradiranem območju ob poligonu oziroma železnici.
Tovorni promet večji za 30 odstotkov
Dr. Peter Lipar s Prometnotehniškega inštituta pri ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo gradnjo avtoceste od Postojne/Divače preko Ilirske Bistrice naprej proti Reki (tako imenovana Jadransko-jonska pobuda), ki je del 5. evropskega koridorja, upravičuje kot potrebno. »Poleg strateškega pomena ceste je pomembno tudi dejstvo, da se je promet na tem koncu Slovenije v zadnjih 10 letih povečal kar za okoli 10 odstotkov, kar je največ v državi. Še najpomembnejše pa je dejstvo, da se je samo tovorni promet povečal za 30 odstotkov. Obstoječa cestna povezava takega prometa ni zmožna servisirati. Nova, moderna cesta bo lahko omogočila bolj trajnosten potek prometa, saj se bodo vse vrste emisij zaradi ugodnejšega in bolj tekočega odvijanja prometa zmanjšale. Hkrati se bo izboljšala tudi prometna varnost,« je izpostavil Lipar. Opozoril pa je še na potrebnost navezovanja daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena na omrežje daljinskih povezav enakega pomena sosednjih držav.
Bolj zadržani do gradnje novih odsekov avtocest v Sloveniji pa so v društvu za sonaraven razvoj Focus. »Z razglabljanjem o potencialnih umestitvah trase avtoceste v prostor smo preskočili ključen korak, in sicer smiselnost gradnje novih odsekov avtocest. Slovenija mora razmisliti o lastnih prioritetah in vrednotah – želimo zaščititi okolje in ljudi ali nas želimo žrtvovati za potrebe tranzita in drugih ekonomskih interesov?« se sprašuje Katarina Otrin, vodja projektov programa Mobilnosti v društvu. Ocenjuje, da bi območju, ki mu zaradi gradnje nove avtoceste in negativnih posledic, ki temu sledijo, grozi degradacija, veliko več doprinesla na primer sodobna, hitra železnica.