Po moji oceni je dejansko brezposelnih še manj. Večina jih namreč še nekaj dela, bodisi na črno, na temelju podjemne pogodbe ali prek avtorskih agencij. Zakon to dopušča, saj so to občasna in začasna dela. Katera številka je torej prava, ne moremo vedeti, ker nimamo nadzora nad vsemi vključevanji v različne oblike dela. Dela prek podjemne pogodbe ali avtorske agencije se namreč nikjer ne beleži.
Imate željo ta pregled imeti?Imamo. Če bo zakon o trgu dela sprejet, bomo morali voditi tudi te evidence.
Brezposelni lahko nadomestilo za čas brezposelnosti prejema največ 25 mesecev. Ali gre glede na varčevalne ukrepe vlade pričakovati, da se bo to obdobje skrajšalo?Novela zakona o trgu dela tega ne predvideva, torej se ta doba ne bo skrajšala.
Število brezposelnih naj bi bilo do konca leta 120.000, sredstev pa bo še nekaj manj... Boste na zavodu zato uvedli še dodatne programe za brezposelne?Če realni sektor ne bo začel ustvarjati delovnih mest, bo število brezposelnih morebiti še nekoliko višje. Programe bomo celo skrčili, vendar bodo ti bolj učinkoviti. Denar, ki nam ga država namenja, bomo prerazporedili v projekte plačevanja socialnih prispevkov za eno leto ali dve za samozaposlitve. Ustanovili bomo agencijo za posredovanje zaposlenih. To pomeni, da bodo ljudje v njej zaposleni, ko pa jih bodo v določenem podjetju potrebovali, bodo lahko že naslednji dan delali pri njih. Premike načrtujemo tudi na področju socialnega podjetništva, s čimer bomo preprečevali rast brezposelnosti med ljudmi iz najbolj ranljivih družbenih skupin.
Ranljiva skupina so tudi starejši delavci. Samo v skupini med 50. in 59. letom starosti je kar 19.000 takih, ki se jim je z minulim letom iztekla pravica do prejemanja nadomestila za brezposelne. Kako preprečevati še več škode v tej starostni skupini, saj so po več desetletjih dela oropani vsakega dostojanstva?Res je. Ljudje, ki so v tem položaju, so v slepi ulici, saj jih delodajalci zaradi starosti ne želijo več zaposlovati. Na zavodu nameravamo okrepiti projektno pisarno in denar v večji meri črpati tudi iz kohezijskih skladov in ESS. Tako bomo imeli več denarja na voljo tudi za starejše brezposelne. Do sedaj je zavod denar dobival pretežno za lastno modernizacijo in ne toliko za podporo brezposelnim. Jaz pa želim v tej novi zgodbi dobiti denar za ljudi. Sicer pa so mladi po mojem mnenju najbolj problematični.
Svoje je naredila tudi nova pokojninska zakonodaja, ki je začela veljati ob začetku leta...Konec minulega leta so se tako delodajalci kot zaposleni na vrat na nos zgrnili na zavod za zaposlovanje, da se bodo lahko upokojili še po stari zakonodaji. Ti delavci bodo po 25 mesecih res ostali brez nadomestil za brezposelnost in se bodo lahko obrnili na center za socialno delo, kjer bodo dobili socialno pomoč. A to ni rešitev. Ljudje, ki so stari 58 let, bi še lahko delali. Saj so izurjeni, imajo veliko znanja in izkušenj. Če so zdravi, so to najboljši kadri.
Pravite, da vas bolj kot starejši skrbijo mladi. V EU je povprečna brezposelnost okoli 22-odstotna, tudi slovenska stopnja se približuje temu. Ukrepov zanje je kar nekaj – kot sta na primer Zaposli me in Prvi izziv. Kako motivirati mladino?Res ni dobro, da mladi izobraženi ljudje ostajajo doma na breme staršev. Zato jih s subvencioniranjem prispevkov za prvi dve leti spodbujamo, da postanejo aktivni podjetniki. Lahko se vpnejo tudi v kooperative. V Sloveniji imamo na primer 129 doktorjev znanosti, ki so med brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje. Te ljudi bi morali aktivirati, ker imajo veliko znanja.
Kako sta uspešna ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu in Zaposli me?Pri prvem je zavod za zdaj še prepočasen, saj bi morali nekomu, ki želi usposabljanje, tega tudi čim prej zagotoviti oziroma ga zavrniti. Je pa dejstvo, da so pričakovanja delojemalcev velika – ampak vsi potem ne morejo dobiti službe. Meni se zdi ključnega pomena, da jih delodajalec spozna, brezposelni pa so tri mesece spet delovno aktivni.
S terena prihajajo tudi opozorila, da delodajalci na primer ukrep Zaposli me zlorabljajo. Kako vam jih uspe nadzorovati?Natančnih podatkov nimam. Zlorabe najbrž tudi so, a z okrepitvijo službe za nadzor jih bomo v prihodnje preprečevali.
Razmere na trgu dela so take tudi zaradi izjemnega neskladja med tem, kar prihaja iz šol, in kar dejansko potrebuje gospodarstvo...Še vedno je preveč družboslovcev in premalo zdravstvenega kadra, da o gostinstvu, obrtniških poklicih in storitvah sploh ne govorim. Mladi, ki v Sloveniji ne dobijo službe, jo bodo pač morali poiskati v tujini, saj smo del EU!
Koliko časa lahko to neskladje traja?Poklicne šole so v zadnjih petih letih ukinjale programe. Preobrat je torej nujen. Čas je, da vnovič oživimo program vajeništva. Če bi ga torej že to jesen spet oživili, bi se na trgu dela to v nekaj letih že poznalo. Po prvi triletki bi že lahko imeli prve rezultate.
Na zavodu brezposelnim svetovalci zelo naravnost povedo, da jim zavod ne bo iskal službe. Se bo odnos svetovalcev do brezposelnih zdaj spremenil, bo bolj motivirajoč?Svetovalci so namenjeni ljudem – tako delodajalcem kot delojemalcem. To pomeni, da morajo povezati obe zgodbi. Država nas je ustanovila zato, da pomagamo brezposelnim. Je pa res, da vsi ne morejo dobiti zaposlitve.
Ste tudi vi zagovornica danskega modela prožne varnosti?Vsaj zadnji dve leti se danski model prožne varnosti preigrava tudi v Sloveniji, a še vedno ne vemo, kaj je to. Sem zagovornica zaposlitve za nedoločen čas, a ob tem naj obstaja možnost, da delodajalec prekine delovno razmerje s sodelavcem, če ga zaradi zmanjšanja posla ne potrebuje več. Tak je na primer švicarski model.
Z optimizmom pričakujete novi zakon o trgu dela?Prve dni po novem letu še vse deluje precej zmedeno, a verjamem, da se bodo socialni partnerji dogovorili za dobre rešitve.
Uradna številka brezposelnih je nekoliko nižja od dejanskega stanja tudi zaradi brisanja ljudi, ki niso dovolj aktivni, iz evidence. Ali je res, da jih izbrišete, če se že prvič ne javijo na poziv zavoda?Ljudje, ki so na zavodu, morajo biti aktivni iskalci in se odzivati na klice svetovalca. Težko komentiram, ali ga res takoj izbrišejo, če se posameznik že prvič ne odzove. Če je razlog, da se ne odzove, bolezen ali kaj drugega tako resnega, potem ne verjamem, da ga kar izbrišejo. A tudi v tujini je tako – če se na klice svetovalca ne javljaš, izgubiš vse pravice.
Kdaj bo torej zaživela agencija za posredovanje zaposlitev, ki bo zaposlene posredovala vsaj tako hitro kot zaposlitvene agencije?Prvega marca letos, če bodo nemoteno tekli vsi pravni postopki. Najprej mora dati zeleno luč svet zavoda, ki bo že 16. januarja, nato mora dati svoje soglasje vlada. Takoj po registraciji lahko agencija že začne delovati. V njej bodo delali naši ljudje, torej iz zavoda.
S čim bo torej bolj konkurenčna od zaposlitvenih agencij?S hitrostjo. Ko bo podjetje poklicalo, da potrebujejo ljudi, mu jih bomo zagotovili naslednji dan. Morali bomo pač biti tako prilagodljivi.
Verjetno tudi ne bo prihajalo do takih zlorab, kot je bila na primer v mariborski enoti Žita?Zavod bo postal zakonit posredovalec ljudi, kar pomeni, da bo ljudem, ki jih bodo posredovali, dal vse pravice, ki jih določa slovenska zakonodaja.
Kaj pa nadzor, da zlorab pri delodajalcu ne bo?Ne bomo izvajali le nadzora, pač pa se bomo z delodajalcem pogajali, da bodo plače višje od minimalne. Agencije, kot vemo mi, po navadi zaposlujejo ljudi za minimalno plačo in jim ne dajo niti centa več.
Obeta se reorganizacija in krčenje števila zaposlenih. Do leta 2014 naj bi bilo 30 zaposlenih manj, kar pomeni, da bo zaposlenih še 767 ljudi...Tako je. To bomo dosegli z mehkim odpuščanjem, nekaj bo verjetno tudi trajnih presežkov.
Svetovalcev je trenutno 300. Bolj aktivna vloga zavoda pa jih bo zahtevala še več. Jih boste pridobili z notranjo reorganizacijo?Da. Verjamem, da nas bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je naš ustanovitelj, podprlo in da bomo lahko na terenu zagotovili še boljši servis. Notranja prerazporeditev bo torej nekatere postavila v prve bojne vrste.
Ste že ugriznili v kisla jabolka, ki sta vam jih pustili vaši predhodnici – Poglajnova in Žižkova? Zavod je posloval negospodarno, netransparentno, vodstvo je zlorabljajo svoj položaj in zaposlovalo svoje ljudi.Sem. Počasi grizem in upam, da se bom pregrizla skozi.
Bodo spremembe tudi pri ljudeh, ki jih je zaposlila Žižkova?Da.
Prišli ste iz velenjskega centra za socialno delo. Ste prišli z dežja pod kap?Glede velikosti ne. Glede dela pa je kar podobno.
Vas dejstvo, da ste še vršilka dolžnosti morebiti zadržuje pri odločnosti dejavnosti in ukrepov, ki so nujno potrebni zaradi temeljite reorganizacije?Ne. Dokler bom uspešna, bom, ko ne bom več, bom šla v drugo zgodbo.
Kaj bi bil vaš prvi korak, če bi ostali brez službe?Šla bi iz Slovenije in se zaposlila v tujini. Imam dovolj menedžerskega znanja.