Glavnina zgodbe je uprizorjena v podzemni garaži luksuznega stanovanjskega bloka, ki jo vneto stražita čuvaja Harry in Michel, med katerima slednji prevzame vlogo pripovedovalca. Ta temačen in zatohel, čeprav obsežen prostor pa predstavlja tudi njun dom in začrtuje meje dovoljenega gibanja, zaradi česar jima hrano in druge življenjsko nujne pripomočke iz zunanjega sveta prinaša poseben dostavljalec. Čeprav sta na preži noč in dan, je edina njuna dejanska zadolžitev varovati območje v časovnih intervalih, ko kateri izmed premožnih stanovalcev zapusti poslopje v razkošnem avtomobilu, vendar nekega dne na mah odidejo vsi prebivalci zgradbe, razen enega. Sprožijo se ugibanja, kaj neki se dogaja »tam zunaj«.
Pripoved je vsekakor mogoče vsrkavati večplastno in z veliko mero lastne domišljije, saj pisatelj pogosto pušča prazne pomenske prostore, nemalokrat pa v tok dogodkov vriva še nadrealistične in ludistične scene. Tu in tam bi si želeli, da bi ustvaril čvrstejše okostje zgodbe in nekoliko bolj na široko odgrnil zaveso lastnega uma, saj bralca pušča v popolni negotovosti celo glede statusa že tako medlo popisane fiktivne družbe. Ni pa težko uganiti, da se alegorično naslanja na današnji zahodnjaški paranoičen strah do vsega in vsakogar. Michel med drugim predpostavlja, da se za zidovi zgradbe dogaja Nova vojna, kot iz futurističnega romana, ki nima niti posebnega cilja niti jasnega sovražnika. Prav takšno pa tudi sam bije s svojim čuvajskim kolegom, le da na pomanjšanem bojišču.
Čuvaj zagotovo zahteva potrpežljivega bralca, saj dogajalno veliko draži, a v odgovor ne ponuja skorajda nič, kvečjemu izjemno natančne opise vonjev, premikov ali posameznosti. Se pa zato odkupi s seciranjem psihološkega teritorija v hermetičnih razmerah.