Katere prednosti Zlate niti vas vedno znova prepričajo v sodelovanje v izboru najboljših zaposlovalcev?

Predvsem nas zanimajo povratne informacije sodelavcev. Kakovost vprašalnika izbora Zlata nit nam omogoča pogled na odnos med zaposlenim in podjetjem iz več kotov ter spremljanje napredka skozi leta. Vsako leto poskušamo ta odnos še izboljšati ter ne nazadnje tudi širši javnosti pokazati, da se trudimo biti dober zaposlovalec.

Kako ste doslej sodelavcem predstavljali rezultate Zlate niti in kako jih motivirate, da iskreno izpolnijo anketo?

Vsako leto jih predstavimo na različne načine. Poudarek dajemo predvsem dviganju zavesti menedžmenta, da je odnos med podjetjem in posameznikom izredno pomemben za uspeh podjetja. Menedžment ima ključno vlogo pri graditvi tega odnosa, zato skupaj z njim oblikujemo akcijske načrte, ki jih preko kadrovskih praks uvedemo v poslovanje družbe. Tak primer je tudi nedavno nagrajeni program Ključni sodelavci, ko se je izkazalo tudi preko vprašalnika Zlata nit, da pogrešamo inovativnost in podjetnost. Tako smo skupaj z menedžmentom oblikovali program, v katerem smo povezali najboljše zaposlene iz vsega podjetja, ti pa so pod mentorstvom uprave uspeli narediti novo rešitev, ki je postala naš del prodajnega portfelja.

Zlata nit je še en kanal, po katerem lahko sodelavci izrazijo svoje mnenje. Na njih je, da je mnenje čim bolj iskreno. Če so zadovoljni, potem izrazijo pozitivno mnenje, če niso, potem imajo priložnost in nenazadnje tudi dolžnost do sebe in kolektiva, da to povedo. Večkrat, ko se opozori na težave, na neoptimalnosti, večja je verjetnost, da se bodo stvari začele aktivno popravljati. To je odgovornost vseh in tega se pri nas zavedamo.

Se vam zdi pomembno, da podjetje sodeluje v Zlati niti tudi v času, ko mu morebiti ne gre najbolje, ko je primorano celo odpuščati?

Ko so lepi časi, ni težko biti dober zaposlovalec. Ko so časi težki, pa je vsaka povratna informacija s strani zaposlenih še toliko bolj pomembna in jo je treba še toliko bolj resno upoštevati. V težkih časih ni toliko pomembno to, da prideš med finaliste, kot to, da se sistematično in s srcem odzoveš na mnenja zaposlenih. Če v težkih časih uvedeš tudi pozitivne spremembe, poleg negativnih, je to še toliko lepše sprejeto. Mnenje ljudi je pomembno v vsakem času.

Ali vam uspeva na novo zaposlovati in kako v svoj kolektiv vpenjate mlade, ki so, kar se zaposlovanja tiče, postali ranljiva skupina?

Ja, mladi so ranljiva skupina. In iskreno, mladih brez izkušenj zaposlujemo manj. A še vedno zaposlujemo, predvsem strokovnjake z različnih področij, ne glede na leta. Mladim z malo izkušnjami ali brez njih, ki si izkušenj želijo, to omogočamo preko študentskih praks, preko vključevanja v prostovoljne projekte in tudi kadar se pojavi potreba po nadomeščanju.

Kako v podjetju skrbite za pozitiven duh, glede na to, da ga v slovenski družbi ni prav veliko?

Predvsem je menedžment tisti, ki ima največji vpliv na klimo v podjetju. Zato smo se v lanskem letu še bolj posvetili razvoju vodstvenih delavcev in njihovi osebni komunikaciji z zaposlenimi. Letos bomo razvijali kompetence menedžmenta prav na področju pozitivnega vodenja.

Poleg tega je nujno vzpostaviti še več komunikacije o tem, kako stoji podjetje in kako bomo dosegli zastavljene rezultate. Bolj kot vsa leta poprej smo izpostavljali dosežke posameznikov tako v internih glasilih kot tudi javno. Imamo dve nagradi, preko katerih želimo sporočiti zaposlenim, da se da ustvariti velike zgodbe. »XtraMile« je denarna nagrada , ki jo javno podeljujemo dvakrat letno, druga pa je »Deal of the Week«, s katero javno izpostavimo in z iPadom nagradimo posameznike, ki so v podjetje prinesli najbolj odmevne posle.

Tu ne gre zanemariti niti družabnih dogodkov, ki jih tradicionalno izvajamo vsako leto in ki so namenjeni druženju izven delovnih okvirov in če se le da, brez težkih delovnih tem.

Ali pri sodelavcih razvijate prostovoljstvo in če, s kakšnimi dejavnostmi?

Družbena odgovornost je del naše kulture, zato smo poleg sodelovanja v akcijah, kot so Očistimo Slovenijo, Eko regata in podobne, v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje razvili lasten družbeno odgovoren projekt. Poimenovali som ga »Each One Teach One«. Gre za redno izobraževanje starejših na področju funkcionalnega računalništva. Vsaj štirikrat letno v naših prostorih organiziramo šolanja, na katerih naši zaposleni kot prostovoljci nastopajo v vlogi učiteljev in starejši, torej upokojenci v vlogi učencev.

V dveh letih smo tako usposobili že več kot sedemdeset mentorjev računalništva iz vrst upokojencev. Ti pa znanje, pridobljeno od naših prostovoljcev, prenašajo naprej, na svoje prijatelje in družinske člane.