Poslanci opozicijskih SD in PS so tik pred koncem lanskega leta v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), s katero želijo približno 19.000 upokojencem višino pokojnine povrniti na raven pred uveljavitvijo varčevalnega zakona in jim razliko do stare pokojnine izplačati tudi za nazaj. Predlagatelji novele so prepričani, da je Zujf na selektiven, diskriminatoren in protiustaven način lani junija posegel v pridobljene in pričakovane pravice teh upokojencev.
Ustavno sodišče še brez odločitve
Ob tem so spomnili, da je na ustavno spornost 143. člena Zujfa opozorila že zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je sicer spisala za kar 48 strani pripomb na omenjeni zakon. Pri znižanju posebnih pokojnin določenim skupinam upokojencev je poslance posvarila pred protiustavnim retroaktivnim poseganjem v že pridobljeno pravico, saj vlada ni pojasnila, na kakšni podlagi so to pravico upokojenci sploh dobili. Prav tako je opozorila na morebitno arbitrarnost in neenakost prizadetih upokojencev pred zakonom, saj predlagatelj ni pojasnil, zakaj je določene skupine upokojencev, ki tudi dobivajo posebne pokojnine – med njimi na primer borci za osamosvojitev države – izvzel iz znižanja.
Zato omenjeni člen Zujfa presoja tudi ustavno sodišče, kamor ga je 18. julija lani poslala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Ta je med drugim v zahtevi za presojo ustavnosti opozorila tudi na sporen (rokohitrski) način sprejemanja zakona, na kršitev načela jasnosti in določnosti predpisov ter na kršitev človeškega dostojanstva. Tudi pravna stroka večinoma ne dvomi, da je razlogov za odločbo o neustavnosti omenjenega člena Zujfa več kot dovolj in da so nekateri tako očitni, da jih ni mogoče mirne (pravne) vesti spregledati. Čeprav ustavno sodišče zahtevo presoja absolutno prednostno, o njej tudi po pol leta še ni odločilo. Je pa zahtevalo, da prizadeti upokojenci od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) dobijo vsaj odločbo o znižanju pokojnine, na katero se lahko pritožijo. Kljub temu da je vladajoča koalicija znižanje poimenovala »negativna uskladitev pokojnin«, za katero ni potrebna posebna odločba in torej tudi ni mogoča pritožba, je namreč sodišče ugotovilo, da gre za poseg oblasti v pravice teh upokojencev, na kar se imajo prizadeti pravico pritožiti.
8000 naknadno izvzetih
To je v predpisanem roku do sredine septembra storilo okoli 12.500 upokojencev, ZPIZ pa je doslej odgovoril šele na okoli 3400 pritožb. Odgovori so bili večinoma negativni, pokojnino so dobili povrnjeno na staro raven le tisti veterani osamosvojitvene vojne, ki jim je ZPIZ po prvotni (vendar nato naknadno spremenjeni) interpretaciji Zujfa pokojnino znižal, ker so to recimo dobivali tudi na podlagi službovanja v nekdanji JLA.
Medtem ko ustavno sodišče presoja, ali je bilo znižanje pokojnin, ki je prvotno prizadelo več kot 26.000 upokojencev, protiustavno, je vladna koalicija z novim letom iz negativne uskladitve izvzela tudi približno 8000 upokojencev, ki so del delovne dobe prebili v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Vendar ti razlike zaradi premalo izplačanih pokojnin za nazaj ne bodo dobili. Še naprej pa nižje pokojnine za zdaj dobivajo borci NOB, nekdanji vojaki JLA, nekdanji begunci in interniranci, administrativno upokojeni po zakonu o notranjih zadevah...
