Javni pingpong med rektorji in ministrom za izobraževanje se tudi v novem letu nadaljuje z nezmanjšano ostrino, žogica – usoda javnih univerz – pa se odbija na vse bolj čudne načine. Novo javno pismo ministru sta včeraj odposlala rektorja UL in UM dr. Stanislav Pejovnik in dr. Danijel Rebolj, rektor primorske univerze dr. Dragan Marušič pa se tokrat pod pismo ni podpisal. Na UP so nam pojasnili, da zato ne, ker njihovo stališče ostaja nespremenjeno od prvega pisma: amandma razumejo kot pridobitev dodatnih 16 milijonov evrov za neposredno izvajanje visokošolske dejavnosti, v kar je posredno vključeno tudi »pomlajevanje univerze in s tem njen razvoj«. Kot vse kaže, amandma razumejo drugače kot minister Žiga Turk.
Rektorja največjih univerz sta od ministra znova terjala odgovor na vprašanje, ali bo upošteval sklep državnega zbora (DZ) in dodatnih 16 milijonov evrov namenil za izvedbo študijskih programov. To ga sprašujeta, sta pojasnila v pismu, ker na domači strani ministrstva piše, da minister »ponavlja že večkrat povedano«, da je DZ ta sredstva (16 milijonov evrov za visoko šolstvo v letu 2013 in 16 milijonov evrov za znanost v letu 2014) primarno namenil za preprečevanje bega možganov. Če minister res to trdi, potem grobo zavaja javnost, menita rektorja.
Koliko sredstev bo za študijske programe?
DZ je namreč po njunem mnenju sprejel drugačen sklep. V njem piše: »S tem bomo zagotovili izvajanje visokošolskega izobraževanja v letu 2013 ter izvedbo programov prve in druge stopnje v zakonskih okvirih.« Če je DZ ta sklep spremenil, pa naj minister pove, kdaj je to storil, kje je bila sprememba objavljena in v katerem dokumentu je navedena omenjena dikcija (preprečevanje bega možganov), sta rektorja še zapisala v pismu.
Z ministrstva so že popoldne rektorjema odgovorili, da bodo 16 milijonov evrov namenili tako za visokošolsko izobraževanje kot za znanost, za oboje pa zato, ker da ni smiselno, da gre ves letošnji denar za visoko šolstvo, drugo leto pa ves za znanost. Sicer pa tudi denar, ki gre za znanost, pride na univerzo, je minister včeraj poudaril na obisku v Kočevju. Ministrstvo pa še vedno ni odgovorilo na vprašanje, ali bo denar za visoko šolstvo (lahko) porabljen za izvedbo študijskih programov, kot je zapisano v sklepu, in v kolikšnem deležu.
Rektorja sta v pismu tudi poudarila, da so v rektorski konferenci že aprila lani opozarjali, da univerze zapuščajo najboljši mladi sodelavci, vendar pa da se minister na to tedaj ni odzval. Tudi v osnutku proračuna za to ni zahteval dodatnih sredstev. Zato menita, da zdajšnje poudarjanje posledic bega možganov v tujino služi le izigravanju volje poslancev. Na te in podobne očitke se ministrstvo ni odzvalo, je pa minister včeraj v Kočevju znova dejal, da bodo s sredstvi, ki jih je dodatno odobril državni zbor, »ciljano« poskušali vplivati na pomladitev univerze in odpiranje perspektiv mladih raziskovalcev, »tistih, ki zdaj končujejo in imajo čedalje slabše možnosti, da najdejo zaposlitev v Sloveniji«.
Kdo govori resnico in kdo zavaja
Najbolj različno rektorji in ministrstvo pojasnjujejo (ne)usklajevanje razpisa vpisnih mest na univerzi. Rektorja zatrjujeta, da so se rektorji 23. novembra v Mariboru o razpisnih pogojih dolgo in temeljito pogovarjali s svetovalcem ministrstva dr. Dušanom Lesjakom in se nato dogovora »v celoti držali«. Že septembra naj bi ministrstvu poslali tudi dveletni plan razpisov, na katerega niso dobili nobenih konkretnih pripomb, kaj šele zahteve po 20-odstotnem krčenju vpisnih mest v humanistiki, umetnosti, družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih vedah. Ta je prišla tik pred božičem, skupaj z opozorilom, da bo vlada razpis oblikovala sama, če zahteva ne bo izpolnjena, na kar sta rektorja včeraj pribila: »Tudi prav, bomo vsaj vedeli, kdo zagovarja usmerjeno izobraževanje.« In še: »Uvajanje usmerjenega izobraževanja in skupnih jeder je bila prva točka, na kateri smo se Slovenci enotno uprli diktatom iz Beograda...«
Ministrstvo, kot rečeno, domnevno usklajevanje z dr. Lesjakom vidi povsem drugače. Ta naj bi rektorje – tako MIZKŠ – ob robu nekega drugega dogodka zaprosil za 20-minutni pogovor o spremembah vpisne politike, vezanih na spremembo pravilnika o vpisu. O zmanjševanju vpisnih mest po področjih naj sploh ne bi govorili, ker to pač ni zadevalo pravilnika. Ministrstvo se je sicer za razpravo o vpisni politiki, zatrjujejo, trudilo od oktobra dalje, a rektorji naj bi to razpravo pogojevali z razpravo o viziji in strategiji vlade do visokega šolstva.
