Razpravljanje o alternativi varčevanje ali gospodarska rast se zato zdi Šušteršiču povsem nesmiselno. "Številni glasni slovenski ekonomisti, ki nastopajo v medijih in nasprotujejo varčevalni politiki vlade, zelo dobro živijo in morda zato ne čutijo težav, v katerih je v resnici država," je komentiral.
Nacionalni interes
Največjo razvojno blokado Slovenije Šušteršič vidi v nacionalnem interesu. Varuhi nacionalnega interesa nastopajo povsod, od političnih strank prek t.i. resnih ekonomistov in medijev do sindikatov, je naštel.
Trenutno se nacionalni interes po njegovih besedah najbolj kaže v zahtevi za ohranjanje tistega lastništva, kjer imajo država ali paradržavne institucije pomembno vlogo.
Za krizo soodgovorna tudi Banka Slovenije
"Dokler si ljudje prizadevajo zmagati na volitvah zato, da bi ohranili svoje kapitalske interese v državnem sektorju, ne moremo imeti sodobnega tržnega gospodarstva, odprtega v svet, niti tujih naložb, ki so nujne za vzdržno financiranje razvoja," je bil kritičen.
Za krizo in posledice, s katerimi se ubadamo zdaj, je po njegovem mnenju soodgovorna tudi Banka Slovenije, in sicer zaradi neukrepanja.
Vlada bi res morala v dobrih časih ustvariti večji proračunski presežek in izboljšati sestavo javnih financ, vendar pa je bila Banka Slovenije tista, ki je imela v rokah instrumente, s katerimi bi lahko omejila nastanek posojilnega balona pred letom 2008, ko se je v tujini večinoma zadolževal zasebni sektor. A teh instrumentov ni uporabila, je dejal.
Različna mnenja o slabi banki
O sodelovanju z Banko Slovenije je povedal, da so prvega pol leta mandata odlično sodelovali, o slabi banki pa da imajo različna mnenja. Vendar tudi v centralni banki obstajajo zelo različni pogledi na sanacijo bank, zato je po njegovem mnenju zelo težko pričakovati, da bo s tako različnimi pogledi lahko delovala kot učinkovit in zaupanja vreden regulator.
Slabi banki je včasih nasprotoval tudi Šušteršič, a zdaj je mnenje spremenil. Medtem ko je bilo v začetnem obdobju Pahorjeve vlade slabih terjatev v bankah le za nekaj odstotkov, pa smo zdaj z okoli 13-odstotnim deležem slabih terjatev pri vrhu držav evrskega območja, je pojasnil. Razlogov je še več, minister pa meni, da je bolje težavo priznati v vsej njeni razsežnosti in jo poskušati rešiti z enkratnim sistemskim rezom.
Hitrih rešitev za krizo ni
Hitrih rešitev za finančno krizo po njegovih besedah ni, obrat v gospodarski rasti lahko pričakujemo v letu 2014. "Možnost dviga DDV lahko na koncu še vedno uporabimo kot zasilno zavoro," je dejal, a menil, da s tem ne bi odpravili glavne težave - prevelikega javnega sektorja.
Sestavo javnih financ lahko spremenimo samo z zmanjševanjem državne porabe, ne s čedalje višjimi davki. "Zato smo se odločili, da bomo naprej šli s težjimi in politično nepriljubljenimi ukrepi, to je z zmanjševanjem javne porabe," je dodal.
