Kot je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Delo ocenil Kraljič, je za Slovenijo zelo pomembno, da obnovimo zaupanje, da imajo ljudje občutek, da naši politiki, vlada in gospodarski dejavniki vedo, kam gremo.
Za dvig konkurenčnosti potrebne reforme na štirih ravneh
Potreben je celovit koncept gospodarstva, ki bi ga podprle vse politične stranke in vsi drugi dejavniki, tudi sindikati, meni in dodaja, da so za dvig konkurenčnosti potrebne reforme na štirih ravneh: na ravni države, na ravni regij in gospodarskih sektorjev oz. grozdov, na ravni podjetij in na ravni posameznikov in njihove izobrazbe.
Kako se lahko dvigne konkurenčnost neke države in njenega gospodarstva, je pred desetimi leti pokazal tedanji nemški kancler Gerhard Schröder, ko je reformiral trg dela in postavil svojo agendo Nemčija 2010, je spomnil Kraljič.
Leto 2012 za nas izgubljeno
Meni, da je bilo za nas leto 2012 izgubljeno leto, ker nismo sprejeli nobene bistvene strukturne reforme, z izjemo pokojninske. A tudi ta reforma prihaja leto in pol prepozno in je skoraj enaka, kot je bila pripravljena že pod Pahorjem in podrta z nepotrebnim referendumom, dodaja Kraljič.
Ob tem poudarja, da je državni holding zelo pomembna zadeva, ki je trenutno v nevarni fazi. Kraljič pravi, da v podjetjih, ki bodo potencialno prišla v holding, vlada negotovost, podobna nejasnost pa je pri sanaciji bank.
Dobra podjetja je nesmiselno prodati pod ceno
"Tako naivno in diletantsko se ne smemo lotiti tako pomembnih reform in jih tako voditi," je poudaril in dodal, da je nesmiselno prodati dobra podjetja pod ceno.
Ocenjuje, da domačih naložb brez nadaljnjega zadolževanja države ne moremo pričakovati, ker ima velika večina podjetij zelo omejen investicijski potencial.
Če bodo najboljši mladi odhajali v tujino, pa je to po njegovem mnenju zelo kritično za srednjeročni razvoj Slovenije in družbe. Ministri za delo, gospodarstvo in izobraževanje morajo predlagati morajo ukrepe in razviti koncept, kako bi bolje izšolali mlade - predvsem v naravoslovnih in tehničnih strokah - in kako bi ustvarili več inovativnega potenciala.
Proteste v Sloveniji vidi kot izraz nezadovoljstva prebivalcev z gospodarskimi in socialnimi razmerami in perspektivami za naprej, pa tudi kot izraz nezaupanja v politike.
Tudi 2013 bo krizno leto
Za Slovenijo, ki ima majhen domači trg in je močno odvisna od izvoza, bo po mnenju Kraljiča leto 2013 še eno krizno leto. Za to navaja več razlogov. Prvič, dosedanji ukrepi vlade, ki gredo v pravo smer so še brez pravih učinkov. Drugič, kredibilnost in rating Slovenije na finančnih trgih sta padla in ju ne bomo hitro dvignili, če ne bomo ukrepali zelo celovito in strukturno.
Tretjič, na hitro rastočih trgih, recimo v Indiji, Braziliji, Kitajski, smo zelo slabo zastopani. Razen v Rusiji nismo dovolj navzoči na nobenem od teh trgov. Četrtič, naša konkurenčnost še ni prioriteta vseh naših odločevalcev, o njej se zelo malo govori, premalo tudi na ravni vlade. In petič, kar je najbolj ključno in žalostno: politično in miselno smo še vedno razcepljeni. To ovira uresničitev potrebnih reform in konceptov za naprej.
Preveč se prepiramo, nimamo jasnih ciljev
V Sloveniji po Kraljičevem mnenju nimamo niti ambicioznih skupnih ciljev niti dobrega sodelovanja na podlagi zaupanja. Posledica tega je, da ne izkoristimo realnih možnosti, potencialov in prednosti, ki jih ima Slovenija. Preveč se prepiramo in smo razcepljeni, enotnega koncepta in jasnih ciljev pa ni, opozarja.
"Primeri teh ciljev bi lahko bili: primanjkljaj, dolg in inflacija v skladu z maastrichtskimi cilji, konkurenčnost Slovenije med 15 najboljšimi na svetu, rast BDP tri odstotke na leto, vlaganja v raziskave in razvoj v znesku štiri odstotke BDP, vsaj 60.000 novih delovnih mest," je še dodal Kraljič.
