V soboto je tako kot prepričljivo Mirjam Soklič Cossettini z naskokom slabega metra zmagal na Teku dveh dežel, prvem teku iz niza tekov za vseSLOvenSKI maraton. Za najboljšega slovenskega tekača na smučeh, ki šele prvo sezono nastopa med člani, je tudi sodelovanje na tekih, kjer se na startu postavi ob bok amaterskim in rekreativnim tekačem, kot sta bila v idili Belopeških jezer, edini smučini z naravnim snegom daleč naokoli, tudi Iztok Čop in Jure Košir, realnost. Na Tour de Ski je doslej Slovenijo že pred leti zastopal le Nejc Brodar, zdaj pomočnik glavnega trenerja Marka Gracerja. Da bi letos sodeloval, ni realno. »Le redki moji vrstniki sploh nastopajo v svetovnem pokalu. Tudi leto ali dve starejši so redki. Še v celinskem pokalu se redko komu uspe prebiti med najboljše. Tudi zaradi tega so bili zame nastopi v svetovnem pokalu velika čast, da sem se pomeril z zvezdniki. Predvsem na prvih tekmah FIS sem dobro tekel, s čimer sem dokazal, da smo dobro delali in naredili napredek. Potem je tudi zaradi dolgih priprav v Skandinaviji utrujenost prišla za mano. Šele v zadnjem obdobju čutim, da se forma znova dviga,« je pojasnjeval tekač Logatca, doma iz Valburge pri Smledniku.
Na državnem prvenstvu v sprintu štafet in klasični štafeti je obakrat moral priznati premoč biatlonski štafeti Ihana in Bleda, a skupaj ne več kot nekaj metrov. »Če zmagaš doma, še ne pomeni veliko,« pravi Tršan, ki že ima osem posamičnih članskih naslovov državnega prvaka, a se raje ponaša s četrtim mestom z mladinskega svetovnega prvenstva 2011. Zdaj ima v glavi predvsem normo za nastop na svetovnem prvenstvu med mlajšimi člani. »To je moj domet. Discipline so pisane zame, skiatlon in sprint v klasiki. Če mi na tekmah celinskega pokala ne uspe med deset v sprintu ali dvajset na razdalji, kar je norma, bom razočaran. A ne toliko, da bi obupal. Tudi ko sem pred leti prvič prišel k Marku Gracerju na trening in dejal, da želim kolajno na mladinskem svetovnem prvenstvu, me je debelo gledal, saj blizu ni bil še nihče. Pa sem bil blizu,« se Tršan nadeja, da ima pravi pristop. Na vprašanje, ali je v sicer številni druščini mladih slovenskih tekačev, ki je minulo sezono še trenirala z Ivanom Hudačem, kaj govora o biatlonu in morebitni selitvi v mladi generaciji zelo osiromašeni sorodni panogi, odgovarja: »Nikoli nisem slišal nobenih govoric, da bi kdo razmišljal o tem. Mislim, da vsi razmišljajo le o teku.« mm
