Pogajanja o fiskalnem prepadu so z večjo ali manjšo vnemo potekala vse od predsedniških volitev 6. novembra. Glavni kamen spotike je bila zahteva predsednika ZDA Baracka Obame, da naj za letne dohodke nad 200.000 dolarjev za posameznika oziroma 250.000 dolarjev za poročene pare od januarja 2013 ne veljajo več nižje davčne stopnje, sprejete v letih 2001 in 2003, ko je ZDA vodil predsednik George Bush mlajši.
Za republikance, med katerimi jih je večina podpisala zaprisego konservativnemu ideologu Groverju Norquistu, je bilo to nesprejemljivo. Predsednik predstavniškega doma z republikansko večino John Boehner je sicer pred nekaj dnevi priznal politično realnost in pripravil predlog za povišanje davčnih stopenj za dohodke nad milijon dolarjev, vendar pa ustrezne podpore med republikanci ni bilo, zato predloga ni dal na glasovanje.
Politična realnost je, da se bodo davčne stopnje januarja avtomatično povišale za vse davkoplačevalce. Obenem pa bodo začeli veljati varčevalni ukrepi, o katerih sta se stranki dogovorili lani poleti v času prepirov glede povišanja meje javnega dolga.
Demokrati in republikanci so si tako skupaj izkopali fiskalni prepad v upanju, da bodo lahko zaradi grožnje nove recesije prepričali svoje članstvo v nujnost bolečih popuščanj. Republikanci glede davkov, demokrati pa glede proračunske porabe, ki se mora znižati, saj so primanjkljaji štiri leta zapored presegli 1000 milijard dolarjev.
"Kapo dol Obami. Zmagal je," je na televiziji Fox povedal republikanski senator Lindsay Graham iz Južne Karoline in tako še najbolj jasno napovedal, da bosta vodja senatne večine, demokrat Harry Reid iz Nevade, in vodja manjšine, republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja, najverjetneje do večera pripravila sicer okleščen dogovor glede premostitve fiskalnega prepada.
Podrobnosti še niso znane, vendar pa so se tudi republikanci sprijaznili, da bodo davki za premožnejše Američane odslej višji. Dogovor v senatu mora sicer potrditi še predstavniški dom, v katerem bodo republikanci skoraj zagotovo počakali do začetka fiskalnega prepada 1. ali 2. januarja, ko se bodo davčne stopnje zvišale za vse, potem pa bodo glasovali za znižanje davkov za večino Američanov. S tem bodo tehnično obdržali zaprisego Norquistu in svojim volivcem.
Dogovor med Reidom in McConnellom naj bi preložil tudi začetek avtomatičnega krčenja porabe ter vnovičnega spora glede meje javnega dolga. Finančni minister Timothy Geithner je sicer kongres obvestil, da bo sedaj dovoljena meja 16.400 milijard dolarjev dosežena 31. decembra, vendar pa bo ministrstvo z računovodskimi prijemi mejo premaknilo za nekaj tednov. Republikanci bodo lahko potem to izkoristili za pritisk na demokrate glede znižanja porabe, razen vojaške.
Veliki dogovor iz leta 2011 je predvideval, da naj bi se stranki pred letom 2013 dogovorili o približno 1000 milijard dolarjev nižji porabi in o prav toliko višjih davčnih prilivih v naslednjih desetih letih. To se zdaj zagotovo ne bo zgodilo, kot kaže, bo Obama zmagal glede davkov, dvoboj glede porabe pa se bo nadaljeval.
