Še nedolgo tega je kazalo, da vam ne bo uspelo najti dovolj sredstev za dirko?

Res je. Nismo sicer še zbrali čisto dovolj denarja, a zdaj ga je dovolj, da bomo dirko odpeljali, saj se nam obeta še nekaj sponzorskih sredstev, del manjkajočega denarja pa bom dal sam iz družinskega proračuna. Žal je tako, da so razmere težke. Imamo nekaj novih sponzorjev, nekaj tradicionalnih pa ni več zraven, a ne zato, ker bi se sprli, ampak zato, ker si tega enostavno ne morejo več privoščiti. Še pred nekaj dnevi nisem bil prepričan, ali se bom res lahko podal na start, čeprav je motocikel že na ladji, ki potuje proti Južni Ameriki. Ni kaj, težave so povsod, ne le pri nas, le tovarniške ekipe se seveda ne ubadajo toliko z iskanjem potrebnega denarja.

Ali to pomeni, da boste na prihajajoči dirki nastopili v okrnjeni postavi?

Ne, ekipa ostaja enaka, le varčevali smo na prav vsakem koraku. Tako pnevmatik ne bomo menjali vsak dan, ampak na dva ali tri dni. Le tam, kjer bi bilo tveganje preveliko, jih bomo menjali redno. Nadalje, nisem vzel celotnega logističnega paketa našega japonskega partnerja, ampak le najnujnejše, ne bom deležen fizioterapevtske pomoči med dirko. Na start bom prišel šele 4. januarja in bom tako po dolgem času za novo leto skupaj z družino, čeprav se dirka začne že 5. januarja, takoj po koncu 20. januarja pa bom odpotoval domov. Aklimatizirati se bom moral med dirko samo, z vsem tem smo privarčevali okoli 5000 evrov, kar ni tako malo. Okoli 5000 evrov bom, kot sem omenil, za dirko priložil iz lastnega žepa, ostali denar imamo obljubljen. Zato sem toliko bolj hvaležen tistim sponzorjem, ki so mi priskočili na pomoč, čeprav je bilo letos res težko zbrati potreben denar.

Lani ste odstopili zaradi poškodbe.

Padci in poškodbe so del te dirke. Res je, da se pred startom veliko ukvarjam s tem, do katere meje še lahko grem, a ko se začne odštevanje na startu, na vse to pozabimo prav vsi dirkači in vozimo le še na polno ali natančneje do meje, do katere menimo, da še lahko gremo. Zaradi dveh lanskih poškodb sem začel veliko kasneje s treningi, pa še ti so bili malce drugačni in prilagojeni, zato lahko kar priznam, da nisem tako dobro pripravljen, kot sem bi lani, ko sem bil v odlični formi. A upam, da bom to nadoknadil z izkušnjami, čeprav bi si že skoraj želel, da ne bi več nastopal v »elitnem« razredu. Tako zaradi stroškov kot zaradi tega, ker si s tem še večja tarča mladih in novih dirkačev. A me organizator zaradi minulih rezultatov enostavno noče izključiti iz elitnega razreda in mi dati navadno belo startno številko, zato bom moral tudi letos nastopiti z bolj »spoštovanja vredno« rumeno.

Kaj pa priprava motocikla in tekmeci?

Pri motociklu nisem veliko spreminjal, edina razlika, pa še ta gre na račun varnosti, je tovarniško KTM zadnje vzmetenje, ki omogoča hitro in predvsem veliko varnejšo vožnjo, dobil pa sem ga kot neke vrste poplačilo za pomoč pri navezavi stikov med novomeškim Adria Mobilom in ekipo KTM, saj bo Adria Mobil letos z bivalniki oskrbela tovarniško ekipo, v kateri nastopata tudi Despres in Coma. A da ne bo pomote, jaz bom še vedno spal v navadnem šotoru. Tekmeci pa so iz leta v leto bolj ostri, predvsem mladi, ki so neustrašni, a zato včasih malce neumni. Zato računam na izkušnje, da mi bodo pomagale priti do cilja in zmagati vsaj na eni etapi.

Letos boste dirkali tudi v dobrodelne namene?

Ukvarjam se z dragim športom, a danes so pomoči potrebni številni. Zato bomo po vsaki odpeljani etapi tudi s pomočjo posameznikov, ki bodo donirali denar, tako pridobljena sredstva namenili v dobrodelne namene. Zato bom moral res priti do cilja in odpeljati čim več etap, ker bomo s tem zbrali tudi več denarja za Anino zvezdico in društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom.