»Rekel bi, da je minister Šušteršič na maščevalnem pohodu, ker ni razloga, da bi se izplačilo plač prestavilo. To nima nikakršne zakonske podlage, denar pa je.« Tako je vodja največjega sindikata v javnem sektorju Branimir Štrukelj komentiral včerajšnjo odločitev vlade, da se decembrske plače javnim uslužbencem izplačajo s šestdnevno zamudo, namesto 4. januarja šele 10. januarja. To je vlada sprejela z uredbo, ki za prve tri mesece prihodnjega leta določa pravila začasnega financiranja proračunskih porabnikov po dvanajstinah, ker sindikalno zbiranje podpisov za referendum o zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti onemogoča izvajanje sicer že potrjenega proračuna za prihodnje leto. »Minister Šušteršič je zaradi referendumske pobude zakuril ogenj do konca, češ, lahko se zahvalite sindikatom, ti so to naredili,« podobno kot Štrukelj meni vodja Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič in pravi, da so pobudo vložili zato, da bi se vlada začela pogovarjati z njimi, česar pa noče storiti.
Dvanajstine niso krive
Da prestavitev izplačila plač nima nobene vsebinske podlage v izvrševanju proračuna po dvanajstinah in gre bolj za merjenje moči med vlado in sindikati, je ocenil tudi nekdanji finančni minister Mitja Gaspari. »Začasno financiranje nima s tem nobene zveze. Če je bila plača januarja letos, bi morala biti tudi januarja prihodnje leto, saj ne verjamem, da se bo masa plač v januarju toliko povečala,« pravi tudi pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat.
O razlogih vlade za prestavitev plač ni želel ugibati, so se pa pojavile govorice, da se je na ministrstvu za finance sesul informacijski sistem za obdelavo plač in drugih prejemkov. »Če je to res, potem je nekdo dolžan to pojasniti in prevzeti odgovornost,« je dejal Ščernjavič. Vendar je po njegovih besedah visoka uradnica na ministrstvu za finance včeraj zanikala, da bi imeli težave s sistemom, medtem ko so nekaj pred peto uro popoldne naši klici na ministrstvu zvonili v prazno.
Da vzrok za zamudi plač ne morejo biti niti likvidnostne težave države, je ocenila nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar. Dejala je, da bi moralo biti denarja zanje dovolj. »Če pa ima vlada težave, ker sredstva za plače niso bila načrtovana v zadostni višini, saj je bil Zujf sprejet v milejši obliki od prvotno načrtovane, medtem ko popravka proračuna zaradi tega ni bilo, lahko to reši s prerazporeditvijo sredstev ali iz tekoče rezerve.« Da se proračun zaključi 31. dan v mesecu in je zato vseeno, ali se izplačilo izvrši na 10. ali 4. dan v mesecu, je spomnil Gaspari.
Katastrofične napovedi
Za prestavitvijo izplačila plač javnim uslužbencem se tako bolj verjetno skriva vladno ustrahovanje oziroma pritisk na sindikate. To potrjujejo tudi praktično vsakodnevna obvestila vlade, česa vsega v prihodnjem letu zaradi blokade izvajanja proračuna ne bo mogoče izvesti. »Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ne bo imelo dovolj sredstev, s katerimi bi izvajalo subvencioniranje mesečnih vozovnic v enaki višini kot do zdaj.« »Zavestna odpoved evropskim sredstvom.« »Visoko šolstvo in znanost bosta ostala brez dobrih 40 milijonov evrov.« »Izplačilo štipendij možno le v prvih treh do štirih mesecih leta 2013.« »Bistveno se bo zmanjšala odzivnost in stabilnost sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.« To je le nekaj izsekov iz vladnih sporočil za javnost.
»Seveda, vsa ta sporočila so pretirana,« je naše vprašanje komentiral Mitja Gaspari. »To ni prvi proračun, ki bi se izvajal po dvanajstinah, med drugimi se je zgodil tudi meni, in to, kar se dogaja zdaj, ni nekaj posebnega ali dramatičnega. Poleg tega začasno financiranje ne bo trajalo vse leto,« je dejal. »Leta 2001 je vse delovalo, kot je treba. To, da zdaj nič ne deluje, govori ali o totalni nesposobnosti vlade ali pa o njeni zavestni destrukciji, v katero je pripravljena spraviti državo zato, da bi diskreditirala sindikate. Da bi okrivili sindikate, so pripravljeni tvegati tudi stabilnost delovanja države, kar spominja na nekatere vzvode, ki jih je uporabljala Margaret Thatcher, ko je lomila rudarske sindikate v Angliji,« pa je poudaril Branimir Štrukelj.
Ni razloga, da država ne bi mogla računati na evropska sredstva
Kot je pojasnil Gaspari, se v času začasnega financiranja ne morejo izvajati le novi projekti, torej tisti, ki jih letos še ni bilo in niso zajeti v postavkah letošnjega proračuna. »Če je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami dobro deloval letos, bi moral tudi prihodnje leto,« meni Helena Kamnar. Prav tako ne vidi razloga, zakaj država prihodnje leto ne bi mogla računati na evropska sredstva, saj je z državnim vložkom, ki je potreben za njihovo pridobitev, sofinancirala projekte že letos. »Glede na to, da so določila glede začasnega financiranja v zakonu o javnih financah zelo skopa, po moji oceni dovoljujejo celo dodatno interpretacijo, torej da se ne sme porabiti več sredstev kot v predhodnem letu glede na ves proračun, ne pa po posamezni postavki. Le novih postavk ni mogoče odpirati,« je dejala. Hujši problem zato vidi v tem, da se vlada v nasprotju z letošnjim letom v prihodnjem trimesečju ne bo smela zadolževati z nobenim drugim namenom, kot je odplačilo glavnice. »Prilivov ne bo dovolj, da bi financirali vse naloge, ki so jih financirali v prvih treh mesecih letošnjega leta, ker zadolževanje za to ne bo mogoče, pa bo obseg sredstev bistveno manjši.«
Spet na udaru izobraževanje
Vlada je včeraj odprla še eno fronto s sindikati. Po mnenju Ščernjavičevega Sindikata državnih organov Slovenije je s tem, ko je enostransko določila in včeraj tudi potrdila novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, grobo kršila socialno partnerstvo in načela socialnega sporazuma. Le nekaj ur po objavi novice je sporočila, da je v sporočilu za javnost po seji vlade prišlo do pomote in da ne predlaga bolj fleksibilnega načina določanja osnovne plače javnih uslužbencev glede na rezultate dela oziroma doseganje ciljev. So pa na ministrstvu za pravosodje in javno upravo potrdili, da predlog o ukinitvi dodatka za akademske nazive, kot so specializacija, magisterij in doktorat, ostaja. S tem bodo na leto privarčevali pet milijonov evrov.
»Dodatek za akademske nazive so dobivali ljudje na delovnih mestih, kjer ta naziv ni bil pogoj za zaposlitev – profesor na gimnaziji recimo je ob svoji plači dobival še okoli 40 evrov za svoj magisterij. S tem se je spodbujalo ljudi k izobraževanju. Zdaj jemljejo enega od motivov, da bi se ljudje dodatno izobraževali, spet v kontekstu predpostavke ustanovitve druge republike, to je, da je treba najprej sesuti izobraževanje v naši državi,« je bil oster Štrukelj.
