Pridobili smo tabelo (prenesete si jo lahko na tej povezavi), ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in iz katere je razvidno, kako naj bi se spremenilo število vpisnih mest za novince v srednje šole v šolskem letu 2013/14. Očitno je, da se krčijo gimnazijski programi in širijo poklicni, tudi takšni, za katere ob zadnjem vpisu pravzaprav ni bilo zanimanja. Širijo se tudi programi zasebnih gimnazij. Medtem ko ministrstvo, ki naj bi sicer primarno skrbelo za javno šolstvo, na javnih šolah zmanjšuje število mest za skoraj štiristo, na zasebnih razpisuje 56 novih. »Gre za očitno favoriziranje zasebnih šol,« poudarja več ravnateljev.
Predsednik skupnosti slovenskih gimnazij Janez Prastar, ki je tudi ravnatelj Tretje gimnazije v Mariboru, opozarja, da so poteze ministrstva napačne. »Ne želimo se spotikati ob zasebne šole, a kot ravnatelji javnih šol, ki nam je bistvena dobrobit dijakov, se zavzemamo za to, da se število zasebnih šol ne povečuje. Ne nazadnje se je treba vprašati, kaj to pomeni za kakovost visokega šolstva,« pravi Prastar. Štiri mariborske gimnazije, ki imajo po njegovih besedah dolgo tradicijo in ugled, so vsa leta zadovoljivo polnile svoje oddelke. »Zato ne razumemo, zakaj je treba tu ustanavljati še območno enoto waldorfske gimnazije,« opozarja sogovornik. Ta bo, če ji bo uspel vpis v razvid, imela en oddelek, torej 28 mest, medtem ko Prvi mariborski gimnaziji za prav toliko mest vpis zmanjšujejo.
Napačna logika
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je osnovni namen reorganizacije mreže srednjih šol v državi spodbuditi vpis na poklicne šole. »Zaveza vlade, ki izhaja iz koalicijske pogodbe, je, da se število mest za vpis v programe gimnazije zmanjša in se tako spodbudi vpis v programe srednjega strokovnega izobraževanja. Vse z namenom, da bi uravnotežili razmerje med vpisanimi na gimnazije in na preostale srednje šole. S tem bi uravnotežili tudi vpis na fakultete, ki bodo tako pridobile več študentov, ki bodo študij tudi dokončali, saj kot je znano, je trenutno osip na fakultetah izjemno visok,« so zapisali.
Prastar se s takšno taktiko ne strinja. »Poklicno in strokovno šolstvo je treba okrepiti in ga dvigniti na višji nivo, da bodo dijaki sami videli perspektivo v njem in se bodo želeli tja vpisovati. Ne pa da jih iz nekih drugih programov izganjajo tja,« je prepričan.
V zvezi s tem so se oglasili tudi na Sindikatu vzgoje in izobraževanja, kjer menijo, da »takšno razmišljanje in ravnanje spominja na davno minule čase in propadle poskuse usmerjenega izobraževanja«. Ministrstvo ob tem opozarjajo na nerealnost njihovih pričakovanj, da se bodo otroci zaradi tega »administrativnega ukrepa« v večjem številu odločali za vpisovanje v programe, »po zaključku katerih ne morejo pričakovati zaposlitve oziroma bi svoje delo opravljali za minimalno plačo«.
Upajo, da predlog ne bo obveljal
Ena od šol, ki jih bo odločitev ministrstva, če bo obveljala, močno prizadela, je tudi Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše. Ministrstvo bi jim namreč z novim šolskim letom ukinilo ne le program gimnazije, ampak (v nasprotju z lastno logiko) tudi poklicni program kemijski tehnik. »Smo edina šola s takšnim programom na tem koncu Slovenije. Dejstvo je, da tudi industrija takšen kader potrebuje,« pravi ravnatelj Marjan Kukovič, ki upa, da jim bo s podporo gospodarske zbornice in predstavnikov industrije takšen ukrep uspelo preprečiti. »Ne razumemo ga tudi zato, ker je ministrstvo v letošnjem letu namenilo več kot milijon evrov evropskih sredstev za energetsko sanacijo tako šole kot dijaškega doma. Zdaj bi nas pa najraje kar ukinili. Kje je tu logika varčevanja?« se sprašuje ravnatelj. Medtem jim ponujajo dodaten oddelek farmacevtskega tehnika, a interesa za to ni, tudi ne na strani industrije, pravi sogovornik in dodaja, da oddelka zagotovo ne bodo mogli napolniti.
Uprli so se tudi na Gimnaziji Novo mesto, kjer naj bi z novim šolskim letom ukinili en oddelek, potem ko jim je vlada en oddelek ukinila že v šolskem letu 2008/2009. Kolektiv in dijaki so na ministrstvo poslali protestno pismo, v katerem pišejo, da takšna odločitev »ruši integriteto najpomembnejši izobraževalni ustanovi na Dolenjskem in hkrati najstarejši v Sloveniji«. Na spletu so objavili tudi peticijo proti ukinitvi, ki jo je podpisalo že več kot tisoč ljudi.
