Iz vladnega urada za komuniciranje so namreč po današnji seji vlade sporočili, da je vlada določila besedilo predloga spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva bolj fleksibilen način določanja osnovne plače na zaposlenega v odvisnosti od rezultatov dela oz. doseganja ciljev. Tako bi lahko povišali ali znižali osnovno plačo za 20 odstotkov. Na to so se že negativno odzvali v sindikatu državnih organov.
A kot kaže, takšne spremembe vlada ne predlaga, saj so naknadno iz ministrstva za pravosodje in javno upravo sporočili, da je edina sprememba, ki jo predlaga vlada, da se ukine dodatek za akademske nazive, kot so specializacija, magisterij in doktorat.
Na novinarski konferenci po seji vlade je sicer direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar povedal, da gre za "manjši popravek", na letni ravni pa se pričakuje prihranek v višini 5,5 milijona evrov.
Zakon sicer za javne uslužbence predvideva več različnih dodatkov, od položajnega dodatka do dodatka za delovno dobo, dodatka za manj ugodne delovne pogoje, za delo v manj ugodnem delovnem času, za mentorstvo in podobno.
Znesek dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat je sicer določen s kolektivno pogodbo za javni sektor. Ta je leta 2008 določila dodatek v nominalnem znesku, in sicer je višina dodatka za specializacijo znašala 45 evrov bruto, za znanstveni magisterij 70 evrov bruto in za doktorat 115 evrov bruto.
