Ilirska Bistrica. Na župana občine Ilirska Bistrica Emila Rojca leti vse več očitkov o samovoljnem ravnanju. Po zapletih, zaradi katerih občina Ilirska Bistrica ni sodelovala pri volitvah v državni svet, občinska opozicija opozarja tudi na županovo oviranje potrditve mandata nadomestnemu občinskemu svetniku Igorju Štembergerju (Zares). Po odstopu ene od svetnic postopka namreč ni bilo mogoče izpeljati, ker je občinski volilni komisiji že pred poldrugim letom potekel mandat, župan pa že skoraj eno leto zavlačuje z imenovanjem novega sestava volilne komisije, ki je sicer obvezen organ v sestavi lokalne skupnosti.

Župan se izgovarja na stranke in liste

Pri županu je zato pred kratkim posredovala celo varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. Poudarila je, da varuh človekovih pravic meni, »da neimenovanje občinske volilne komisije lahko predstavlja kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaradi nedopustnega posega v volilno pravico nadomestnega člana občinskega sveta ter da se zaradi nepopolne sestave občinskega sveta postavljajo tudi vprašanja o zakonitosti delovanja občinskega sveta«. Da je nezaslišano, da se občinska volilna komisija ne imenuje, meni tudi pravnik dr. Rajko Pirnat, ki tudi sam opozarja, da je nadomestnemu svetniku na ta način kršena volilna pravica. Kljub temu pa občinski svet po njegovih besedah lahko odloča tudi brez enega člana.

Ilirskobistriškemu županu Emilu Rojcu je varuh predlagal, da najkasneje do 14. decembra skliče sejo občinskega sveta in nanjo uvrsti glasovanje o županovem predlogu članov občinske volilne komisije oziroma o morebitnih drugih predlogih kandidatov, ki bi jih predlagali člani občinskega sveta. Prav tako je predlagal, da župan svetnike seznani z mnenjem varuha in mu najkasneje do 18. decembra posreduje zapisnik seje z rezultati glasovanja o kandidatih. Toda župan Rojc ni storil nič od predlaganega. Nasprotno, kot nam je dejal, tega niti v prihodnje ne namerava storiti, saj da je stranke in liste pred časom že pozval k podaji predlogov, pa ni dobil dovolj predlogov, in da naj zadevo prevzame občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Toda varuh meni, da bi moral župan, po predhodnem posvetovanju s člani občinskega sveta, občinskemu svetu sam predlagati kandidate za člane občinske volilne komisije. »Župan je namreč predlagatelj sklica sej občinskega sveta ter gradiva, ki naj ga ta na svoji seji obravnava,« so nam odgovorili in dodali, da ne vidijo nobenih pravnih ovir, ki bi županu preprečevale oziroma onemogočale izpolnitev varuhovega predloga, zato so svoj predlog ponovili. Odgovor župana pričakujejo najkasneje do 3. januarja.

»Župan je ogrozil moje delovno mesto«

Nesojeni nadomestni svetnik Igor Štemberger meni, da je župan, ki bi moral biti varuh zakonitosti in ustavnosti, prvi, ki ustavne pravice krši. »To je odraz njegovega pojmovanja demokracije in je tej isti demokraciji celo v posmeh.« Štemberger, ki je o primeru obvestil vse glavne državne institucije, je razočaran, da je edina institucija, ki je odreagirala, varuh človekovih pravic. »Žal pa so njegove odločitve za lokalne šerife, kot je Emil Rojc, nezavezujoče.« Odgovor župana na posredovanje varuha pa je bila po Štembergerjevih besedah prekinitev pogodbe med občino Ilirska Bistrica in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, kjer je Štemberger zaposlen kot vodja ilirskobistriške območne izpostave, »seveda pod krinko varčevalnih ukrepov, s čimer je ogrozil moje delovno mesto«.

Ostane mu še ustavna pritožba

Štemberger je sicer že izkoristil tudi drugo možnost za potrditev mandata. Zoper župana je vložil tožbo na upravno sodišče, ki mu je tudi potrdilo mandat občinskega svetnika, a se je župan Rojc pritožil. Vrhovno sodišče pa je nato sodbo razveljavilo, ker da je bila tožba vložena prepozno. Štemberger namreč tožbe ni vložil v osemdnevnem roku po tem, ko je župan občinski svet obvestil o odstopu svetnice, saj, kot je dejal, za to ni vedel in »tega ne bi vedel še danes, če ne bi sam opravil poizvedovanja«. Ker meni, da je s tako interpretacijo zakona s strani vrhovnega sodišča pravno varstvo nadomestnemu svetniku v praksi onemogočeno, razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče.