Sočasna presaditev srca in pljuč je zelo zapleten poseg, pri bolnici pa ga je dodatno zapletlo njeno stanje, saj je imela od rojstva hudo srčno napako, zaradi katere se je razvila tudi okvara pljuč. Stanje se ji je v zadnjih mesecih zelo poslabšalo, saj je zdravljenje z zdravili odpovedalo, zato so se pulmologi in kardiologi odločili, da je treba poskusiti s presaditvijo pljuč in srca, saj je bila to edina možnost, s katero bi bolnici lahko podaljšali življenje. Pacientko so uvrstili na urgentno čakalno listo za poseg.
»To je tvegan poseg, a ker je šlo za mlado bolnico, ki zelo sodeluje pri zdravljenju in živi kljub bolezni aktivno življenje, in ker podatki iz literature navajajo, da so posegi pri teh bolnikih sicer tvegani, a možni, smo se odločili, da gremo v ta poseg,« je povedal prim. mag. Matjaž Turel, vodja ekipe za presaditev pljuč pri Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Presaditev na Dunaju
Pri presaditvah pljuč že od leta 1997 sodelujejo z ekipo prof. Klepetka v splošni bolnišnici na Dunaju, kjer opravljajo presaditve pri slovenskih bolnikih; slovenski zdravniki bolnika pripravijo na presaditev, organizirajo transport na Dunaj, ko je bolniku zagotovljen organ, po presaditvi pa bolnika spet vodijo naši zdravniki. Ekipa prof. Klepetka opravi več kot sto presaditev pljuč na leto, pri čemer je sočasnih presaditev pljuč in srca manj kot desetina, je pojasnil Turel. Na tovrstno presaditev trenutno ne čaka več noben slovenski bolnik.
Bolnica je presaditev prestala zelo gladko. Zaradi pomanjkanja kisika je imela vrsto let modre ustnice in prste, po nekaj korakih je bila zadihana, potrebovala je zdravljenje s kisikom, zaradi česar je bilo njeno življenje omejeno predvsem na stanovanje. »Po operaciji je bila najbolj vesela, ko je v ogledalu zagledala rožnato barvo ustnic in prstov,« je povedal zdravnik. »Veseli smo, da smo bolnici lahko pomagali: kakovost življenja bolnikov po presaditvi pljuč je popolnoma drugačna, lahko obiskujejo fitnes, se vozijo s kolesom, potujejo po svetu, nekateri so se celo zaposlili.« Poudarja, da je bila presaditev rezultat timskega dela, v katerem sta sodelovali ekipa kardiologov s prof. dr. Bojanom Vrtovcem na čelu in ekipa Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo. »Delamo z veliko zagona, z žarom in veseljem, s ciljem izboljšati kakovost življenja bolnikov«, je poudaril Turel.
Rezultati vodenja po presaditvi so dobri
Rezultati presaditve pljuč so odvisni od števila posegov, ki jih opravijo na leto. V UKC Ljubljana so se odločili, da dokler ne bi bilo potrebnih 20 presaditev pljuč na leto, ni smiselno, da bi te presaditve opravljali pri nas. »Rezultati vodenja bolnikov po presaditvi pljuč so pri nas vsaj taki kot v tujini ali celo boljši, kar nam je nedavno priznal tudi prof. Klepetko; bolnikov je namreč malo in individualno obravnavamo vsakega,« je povedal Turel. V Sloveniji imamo bolnico, ki s presajenimi pljuči živi že 14. leto. Če pljuča odpovejo, je možna ponovna presaditev, kar pa je povezano z nekoliko več zapleti.
Letos so na Dunaju pljuča presadili štirim slovenskim bolnikom, toliko jih na presaditev še čaka. Največje število, ki so ga dosegli, je bilo osem presaditev na leto. Na začetku je bilo precej nezaupanja do tega načina zdravljenja, a so to počasi presegli, je razložil Turel. Letos so pomemben preskok pri obravnavi kandidatov za presaditev naredili s tem, da so v UKC Ljubljana organizirali konzilij strokovnjakov, na katerem zdravniki iz drugih bolnišnic predstavijo možne kandidate za presaditve, teh pa je vedno več. Kandidati za presaditev so večinoma bolniki kronično obstruktivno pljučno boleznijo, cistično fibrozo in pljučno fibrozo. »Skupaj se učimo, razvijamo in to je pravi pristop,« je vesel Matjaž Turel.
