Luksemburgu po BDP po kriteriju kupne moči po danes objavljenih revidiranih podatkih sledijo Nizozemska (131 odstotkov), Irska (129 in ne 127 odstotkov), Avstrija (129 odstotkov), Švedska (127 in ne 126 odstotkov), Danska (125 odstotkov) in Nemčija (121 in ne 120 odstotkov).
Med novimi srednje- in vzhodnoevropskimi članicami povezave je bila Sloveniji lani najbliže Češka (80 odstotkov), Slovaška je bila na 73 odstotkih povprečja unije, Estonija na 67 odstotkih, Madžarska na 66 odstotkih in Poljska na 64 odstotkih (po prvi oceni na 62 odstotkih) povprečja sedemindvajseterice. Na dnu lestvice sta še naprej prepričljivo Bolgarija (46 in ne 45 odstotkov) in Romunija (49 odstotkov).
Od držav, ki niso del EU, so pa tesno ekonomsko in tudi pravno prepletene z njo, je Norveška dosegla 186 odstotkov povprečja EU (in ne 189 odstotkov), Švica 157 odstotkov (in ne 151 odstotkov) odstotkov, Islandija pa 111 odstotkov (in ne 110 odstotkov), kar je precej manj kot pred izbruhom krize na tem vulkanskem otoku.
Hrvaška kot bodoča članica unije je bila na 61 odstotkih povprečja povezave, kandidatki Srbija in Črna gora pa na 35 oziroma 42 (in ne 43) odstotkih povprečja unije.
Eurostat je postregel še s kazalcem dejanske potrošnje na prebivalca, ki naj bi po besedah evropskih statistikov bolje odražal razmere po evropskih gospodinjstvih. Po tem indikatorju je bil Luksemburg na 140 odstotkih, Slovenija pa na 81 odstotkih povprečja EU.
