Miroslava Miškovića sumijo, da je prek posojila, ki ga je leta 2005 Cestno podjetje Beograd najelo od Miškovićevega ciprskega podjetja, osebno dobil okoli 1,5 milijona evrov. Namesto 25 milijonov evrov s triodstotnimi letnimi obrestmi naj bi mu izplačali 26,5 milijona evrov. Preiskovalci pa raziskujejo še 24 primerov gospodarskega kriminala, v katerih je neposredno ali posredno vpleten Mišković.
Slovenski javnosti je Mišković znan predvsem po Deltinem neuspelem poskusu prevzema Mercatorja in Fructala. Delta je bila kasneje najugodnejši ponudnik na razpisu za izgradnjo športnega in trgovskega centra Stožice, a je zaradi likvidnostnih težav od projekta odstopila.
Miškoviću so se prvi večji poslovni uspehi posrečili v 90. letih prejšnjega stoletja. Takrat mu je prek povezav z režimom Slobodana Miloševića uspelo zagotoviti privilegije in ekskluzivne uvozne pravice za različne vrste potrošniškega blaga v času, ko je za Srbijo veljal embargo. Med drugim je bil član nekdanje stranke Miloševićeve soproge Mire Marković, Jugoslovanske levice, v zadnjih letih pa so ga povezovali s stranko nekdanjega srbskega predsednika Tadića. Kot po tekočem traku je v prejšnjem desetletju kupoval številna srbska podjetja, a jih je nekaj zaradi krize zadnja leta moral tudi prodati. Nekdanji finančni minister Dinkić je o njem govoril kot o uspešnem podjetniku za vse čase. Ta mit je zdaj zrušen.
Vučić je po aretaciji sporočil, da Srbije ne more premagati nihče, niti lastnik Delte holdinga Miroslav Mišković. Dolgoletna srbska gospodarska novinarka Radojka Nikolić pa je za B92 povedala, da je Miškovićeva aretacija sicer res znamenje, da v Srbiji ni nihče nedotakljiv, jo pa gre razumeti tudi v kontekstu nabiranja političnih točk pri prebivalstvu, med katerimi so številni tranzicijski poraženci in mnogi, ki živijo v težkih finančnih razmerah. Šele nadaljnje akcije bodo pokazale, kako resno politika misli, da v Srbiji ni nihče nedotakljiv. Javnost je namreč skeptična, saj so doslej v podobnih primerih za zapahi končale samo »majhne ribe«.ap, ac
