V nordijsko kombinacijo je Marjan Jelenko zašel bolj po naključju. Najprej je treniral smučarske skoke v Velenju, nato je iz radovednosti šel na tekmo nordijskih kombinatorcev, na kateri pa so namesto na tekaških smučeh tekli kros. Na njem je potrdil, da je tudi izjemno vzdržljiv, kar je njegova odlika že od otroštva. S treningi in tekmami se je vse bolj zagrel za kombinacijo in danes pravi, da mu ni žal glede izbire športne panoge. Ker v vzhodni Sloveniji ni centra, v katerem bi združil izobraževanje in trening, je postal dijak srednje ekonomske gimnazije v Kranju, ki je tesno povezana z nacionalnim panožnim centrom za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo v gorenjski prestolnici.
»Ko sem se bolj resno lotil nordijske kombinacije, ni bilo druge izbire kot selitev na Gorenjsko, kjer so zimski športi bolj doma kot na Štajerskem,« pravi Marjan Jelenko. Hitro je pokazal, kako je talent s trdim delom pretopil v uspehe. Na mladinskih svetovnih prvenstvih je osvojil zlato in dve srebrni kolajni, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bo stopil ob bok najboljšim tudi v članski konkurenci. Nikoli ne pozabi omeniti, kako pomembna je opora družine. Starši so bili vrsto let njegov glavni sponzor. Oče ga je vsak dan vozil iz Zreč na treninge v 50 kilometrov oddaljeno Velenje, kjer je potrpežljivo čakal po pet, šest ur, da je sin opravil trening skokov in smučarskega teka.
Z dosežki na začetku letošnje zime je presenetil celo reprezentančnega trenerja Primoža Triplata. Poleti je sicer precej več časa preživel v fitnesu, na kolesu in pohodih po slovenskih gorah vključno s Triglavom, na katerega so se nordijski kombinatorci vzpeli in z njega sestopili v petih urah. Če so bili smučarski skoki boljši del slovenskih reprezentantov, je izjemen napredek narejen v smučarskem teku, kjer je velika pridobitev serviser Tomaš Kurik iz Češke. Pred sezono je imel na Pokljuki dovolj časa, da je preizkusil vse tekaške smuči, ki jih ima, tudi tiste, ki jih je nordijskim kombinatorcem dala Petra Majdič, potem ko je sklenila veličastno kariero. »Čeprav so malo starejše, so Petrine smuči zelo uporabne in izjemno konkurenčne. Če so vremenske razmere primerne za Petrine smuči, na njih tečem z velikim veseljem in ponosom,« pojasni Jelenko, ki je prišel na prvo tekmo sezone brez enega skoka na treningu. Zanj prehod s keramične zaletne smučine, na kateri ne skače posebej rad, na sneg že nekaj sezon ne predstavlja nobene težave. V pravi smučini s snegom in ledom dobesedno zaživi, zato veliko bolje skače pozimi kot poleti na plastiki.
Z uspehi na začetku sezone, ko je bil na tekmah med posamezniki peti, dvajseti in deseti ter četrti v ekipnem sprintu v paru z Mitjo Oraničem, mu je zrasel ugled med najboljšimi. Celo med tistimi največjimi asi, ki so njegovi vzorniki, s Francozom Jasonom Lamyjem Chapuisom na čelu. »Vse skupaj je malo čudno. Lani sem jih še gledal po televiziji, letos že enakovredno tekmujem z njimi. Zame je čisti užitek, ko z njimi lahko enakovredno tečem v vodilni skupini. Z uspehi sem si dvignil ugled med asi. Ko sem šel v preteklosti na ogrevanje ali tek, me nihče ni niti pogledal, kaj šele pozdravil. V trenutku, ko sem bil na prvi tekmi peti, so me začeli pozdravljati, spregovorimo tudi kakšno besedo. Je povsem drugače, privoščijo mi uspeh, dobro se počutim med njimi,« razlaga Jelenko, kleni skakalec in smučarski tekač v eni osebi.
Vpisan je na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, ki pa jo zaradi športnih obveznosti obišče bolj poredko. Na dan ima po dva treninga, skupno trajata pet, šest ur, zato pravi, da pozimi enostavno nima dovolj energije in časa, da bi šel zjutraj na predavanja, se učil, delal izpite. Tako bo zamujeno poskušal nadoknaditi spomladi. Z zaslužki od denarnih nagrad – na prvih štirih letošnjih tekmah za svetovni pokal jih je bilo za 4600 švicarskih frakov bruto – si je vsaj malo izboljšal gmotni položaj. Zdaj si z nakupom lahko izpolni kakšno neuresničeno željo.
Najbolj je ponosen, da prek uspehov ljudje tudi v Sloveniji spoznavajo nordijsko kombinacijo kot lep in zanimiv šport. »Upam, da bomo panogo še bolj približali s tem, ko bomo imeli tekmo svetovnega pokala tudi nordijski kombinatorci v Planici, kjer sta že prekrasni novi skakalnici, tudi tekaške proge bodo lepe. Še lepše bi bilo, če bi Planica dobila organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju,« pravi Jelenko.
V prtljagi ima vselej tudi računalnik, da je povezan z domačimi in prijatelji ter da si ogleda kakšen film. Komaj čaka na naslednjo tekmo konec tedna v Ramssauu v Avstriji in misli že usmerja proti olimpijskim igram prihodnje leto v Sočiju v Rusiji.
