Danes 58-letni Tomo D. je bil pred leti zaradi spolnega zlorabljanja pastorke, ki se je vleklo kar 12 let, obsojen na dolgoletno zaporno kazen. Za rešetkami bi moral preživeti enajst let, a ga v zaporu nikoli niso videli, saj je še pred izvršitvijo kazni izginil v neznano. Izkazalo se je, da izprijeni možakar uživa mirno življenje v sosednji Hrvaški, kjer ima vso zaščito, saj ga sosedje niso želeli izročiti slovenskim pravosodnim organom, ker ima hrvaško državljanstvo. Odkrili smo, da Tomo D. živi v vasici Struga blizu Varaždina in da so naši pravosodni organi šele februarja letos, torej več kot pet let po pravnomočnosti sodbe, vendarle zahtevali, naj možakar kazen odsluži na Hrvaškem, če ga že ne želijo izročiti slovenskim kolegom.
Po naših podatkih gre v tej zadevi za najhujši primer spolne zlorabe v družini na ljubljanskem območju v zadnjem desetletju ali dveh, saj tako visoke kazni menda doslej še ni bilo. Na državni ravni pa ga verjetno prekaša le primer razvpitega Petra R. s Ptuja, znanega tudi pod imenom ptujski Fritzl, ki je bil zaradi zlorabljanja kar treh hčera (ena je celo rodila njegovega otroka) obsojen na 20 let za zapahi. V nasprotju s Tomom D. Peter R. že dolgo greje zaporniško žimnico v našem največjem zaporu na Dobu.
Dvanajst let zlorab
Žalostna zgodba danes že odrasle žrtve očimovega zlorabljanja sega kakšni dve desetletji v preteklost, ko je Tomo D. prišel v njihovo družino, ki je živela v Ljubljani. Takrat je bila še dojenček, da ni njen biološki oče, pa so ji povedali, ko je imela deset let. Kljub temu ga je vedno imela za pravega očeta. Njena mama je imela pozneje z njim še dve mlajši hčerki. Ko se je zgodilo prvič, ji je bilo vsega dvanajst let. Očim jo je nekega dne vprašal, ali »mu bo dala«. Dekletce se mu je upiralo, kot je vedelo in znalo, vendar je bilo proti odraslemu moškemu nemočno. Prisilil jo je v spolni odnos, s čimer se je njeno trpljenje pravzaprav šele začelo, saj je morala v naslednjih dvanajstih letih preživeti še nešteto zlorab.
Mati, močno vdana pijači, je bila pogosto zdoma, včasih tudi po več mesecev, in očitno je pastorka za izprijenega očima postala nekakšna nadomestna partnerica. Z njim je morala imeti spolne odnose približno dvakrat na teden, vse do svojega štiriindvajsetega leta, ko je s pomočjo sestre vendarle pobegnila v varno hišo in se zaupala policiji. Vmes je z očimom celo zanosila in naredila splav – a tega, kdo je oče otroka, vseeno ni nikomur razkrila. Kaj vse se je dogajalo v dolgih 12 letih zlorab, verjetno vesta le onadva, nesrečno dekle pa je med izpovedjo na sodišču povedalo tudi, da jo je skušal Tomo D. kakšno leto pred prijavo prisiliti celo v spolni odnos s psom. Težko razumeti je bilo tudi ugotovitev, da se je že takrat, ko je bila deklica še osnovnošolka, po šoli govorilo, da jo oče zlorablja, a ni nihče storil nič.
Živi blizu Varaždina
Grozljiva zloraba je nato vendarle dočakala epilog na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer je očim vse skupaj zanikal. Mati se je pričanju odpovedala, vendar je bilo drugih dokazov dovolj. Oškodovankino pričanje se je sodnikom zdelo več kot prepričljivo, potrjevala ga je njena zdravniška dokumentacija, prepričljive so bile tudi izpovedi prič in izvedencev. Sodni senat tako ni pokazal milosti za obtoženca, saj so mu na prvi stopnji prisodili kar 14 let zaporne kazni. Na odločitev se je pritožil in približno leto dni pozneje, bilo je novembra 2005, so višji sodniki razmišljali nekoliko drugače – izprijenemu očimu so namreč prisodili po leto zapora za vsako leto zlorabe, torej skupno 12 let za rešetkami. Sodba je s tem postala pravnomočna, Tomo D. se je z zahtevo za varstvo zakonitosti vseeno obrnil še na vrhovno sodišče in septembra 2006 dočakal končno kazen – 11 let zapora.
Čeprav je v boju s pravosodnimi mlini pokazal veliko zavzetosti, ga je ta minila, ko bi moral oditi na prestajanje kazni. Možakar je namreč izginil že kmalu po odločitvi višjega sodišča, po kateri bi moral oditi za rešetke. Tiralico za njim so nato razpisali že februarja 2006, čemur je marca istega leta sledila še izdaja mednarodne tiralice in evropskega naloga za prijetje in predajo. Toma D. kljub temu vse do danes niso izsledili, do nas pa je pricurljala neuradna informacija, da živi v vasici Struga blizu Varaždina. Že po nekaj telefonskih klicih se je izkazalo, da podatek drži, a se someščanom obsojenega pedofila niti ne sanja, zakaj se je pred leti iz Ljubljane nenadoma priselil tja.
Hrvaški organi molčijo
Ko smo vso zgodbo preverili pri organih pregona, so nam na slovenski policiji pojasnili, da zaradi interesa preiskave o podrobnostih primera ne morejo govoriti, potrdili pa so, da Toma D. iščejo s pomočjo mednarodne tiralice. Na popolno ignoranco smo nato naleteli v policijski upravi v hrvaškem Varaždinu, kjer niso odgovorili niti na eno vprašanje, češ da bi s tem kršili pravila o varovanju osebnih podatkov.
Jasne podatke o dogajanju v tem primeru smo dobili le od okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer nam je tiskovna predstavnica Tanja Glogovčan pojasnila, da so slovenski pravosodni organi na hrvaške naslovili prošnjo za prenos izvršitve kazni. A se je izkazalo, da so s prošnjo čakali nerazumno dolgo, saj so jo odposlali šele februarja letos – kar kaže, da so se šele po več kot petih letih »spomnili« na možnost, da bi možakar kazen odsedel pri sosedih. Skladno z njihovo ažurnostjo so se »odzvali« tudi hrvaški pravosodni organi – ki molčijo že deset mesecev.
Zakaj se pravosodno kolesje v tako hudem primeru ni zganilo kar nekaj let in ali bo pedofilski očim sploh kdaj odslužil kazen, ostaja neznanka. Ob takšni zgodbi pa si lahko vsakdo upravičeno postavi tudi vprašanje, komu in zakaj je v takšnem primeru namenjena zaščita države. Državljanu, ki je na drugi strani meje storil nekaj nedopustnega in zdaj mirno živi med »svojimi« ljudmi, za katere zagotovo predstavlja grožnjo? Ko si bodo takšna vprašanja začeli postavljati tudi oblastniki, bodo zagotovo hitro razrešili zdajšnje nesmisle v medsebojnih razmerjih, do takrat pa bomo še naprej preštevali takšne in drugačne žrtve sistemskih pomanjkljivosti.
