Nastopajoči Rok Vihar je povedal, da s soigralko Marušo Kink tvorita par, ki ni omejen s starostjo in časom. »Stara sta 500 let. Padla sta v črno luknjo.« Odpirata vprašanja, kako je človek prisoten tudi po fizični smrti. Sporočata, da stvari in ljudje živijo prek odnosa, ki ga imamo z njimi. »Ko ni več elektrike, nam ostane domišljija. In ta poganja svet že tisoče let,« pravi Vihar. Kinkova pa režiserjev proces ustvarjanja opisuje kot osvobajajoč in kreativen: »Iz tebe potegne stvari, za katere niti ne veš, da so tam.« ut
Domišljija brez elektrike
Letošnja zadnja premiera Gledališča Glej, Herman Schwarz in Veronika Wald v režiji Marka Čeha, je nastala v koprodukciji z zavodom Margareta Schwarzwald. Po režiserjevih besedah je to predstava za dva igralca, oder in »off-prostor«, ki se nahaja v gledalčevi domišljiji. Izhodišče ustvarjanja je bilo gibanje, ki je naposled pripeljalo do slogana »gremo do konca in izklopimo vse«. Predstava išče temelj v gledalčevih občutkih, zato se je napačno vprašati, kaj je želel avtor povedati. »Gledalec sestavi predstavo sam,« pravi Čeh.
