Zoran Kotolenko z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dejal, da so imeli delavci migranti v minulih letih zelo pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, saj so predstavljali tisto manjkajočo delovno silo, ki je domači trg dela ni mogel zagotoviti. "Čeprav je vpliv gospodarske krize temeljito spremenil celotno podoba trga dela tako v Sloveniji kot v večini drugih držav, je nedvomno mogoče ugotoviti, da so delavci migranti tista skupna, ki je posledice krize kar najbolj občutila," je dejal.
Migranti se namreč pretežno zaposlujejo v panogah, ki so bile z razvojem krize najbolj na udaru, npr. v gradbeništvu, in v bolj fleksibilnih oblikah zaposlitve, kjer je odpuščanje hitrejše. Kljub temu da Slovenija ni zaostrovala pogojev za dostop migrantov na slovenski trg dela, se je priliv teh delavcev bistveno zmanjšal, je pojasnil Kotolenko.
"Od začetka krize leta 2008 se je vsako leto število teh delavcev na našem trgu dela zmanjšalo približno za tretjino," je dejal. Kriza se je odrazila tudi na načinu poslovanja delodajalcev in spoštovanju pravic delavcev migrantov. S kršitvami pravic se sicer soočajo tudi domači delavci, je povedal Kotolenko, a hkrati opozoril, da je položaj tujih delavcev specifičen.
Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Lučka Žižek je spomnila, da z današnjo konferenco obeležujejo tudi mednarodni dan migrantov, ki bo 18. decembra. Generalna skupščina Združenih narodov je tega dne leta 1990 sprejela mednarodno konvencijo o varstvu pravic priseljenih delavcev in njihovih družinskih članov, deset let kasneje pa je ta dan razglasila za mednarodni dan migrantov.
Zaposlovanje je po oceni Žižkove ključni element vključevanja migrantov v družbo. "Migranti, ki na podlagi delovnih dovoljenj delajo oz. se zaposlujejo v Sloveniji, predstavljajo ranljivo skupino, ki je tudi zaradi pomanjkanja ustreznih in razumljivih informacij izpostavljena kršitvam njihovih pravic in neenaki obravnavi," je dejala.
Zavod RS za zaposlovanje si že vrsto let prizadeva izboljšati razmere na področju dela in zaposlovanja tujih delavcev ter kakovostnega informiranja teh delavcev o njihovih pravicah. Prav zato je z ministrstvom za delo pripravil projekt Spodbujanje zaposljivosti, izobraževanja in socialnega vključevanja delavcev migrantov in njihovih družin, katerega del je Info točka za tujce, sofinancira pa ga EU.
Info točka za tujce se z informacijami, storitvami in informativnim gradivom v več jezikih preko mreže partnerskih ustanov hitro odziva na potrebe migrantov v spreminjajočih se razmerah na trgu dela in v migracijskih tokovih. Na ta način prispeva k povečanju možnosti zaposlovanja delavcev migrantov, izboljšanju njihove socialne vključenosti in ekonomske neodvisnosti ter k zmanjšanju kršitev pravic delavcev.
Zanimanje za Info točko za tujce je že od začetka njenega delovanja, to je od maja 2010, veliko. Svetovalci info točke so v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi ustanovami pri ureditvi delovnih in življenjskih pogojev pomagali že več kot 35.359 tujim delavcem. Med njimi je bilo največ državljanov BiH, Hrvatov, Srbov, Makedoncev in Albancev, vse pogosteje pa tudi rusko govorečih državljanov iz bivših republik nekdanje Sovjetske zveze.
V info točki se vsak mesec oglasi približno 120 ljudi, spletno stran info točke pa mesečno obišče več kot 15.000 uporabnikov. Info točka se je po oceni Žižkove v dveh letih delovanja izkazala za odlično pomoč migrantom. S svojim načinom delovanja se je zelo približala tistim, ki njene storitve potrebujejo. Uporabnikom zagotavljajo informacije v jezikih, ki jih razumejo, šli pa so tudi na teren, med ljudi, ki jih najbolj potrebujejo, je pojasnila Žižkova.
Projekt Spodbujanje zaposljivosti, izobraževanja in socialnega vključevanja delavcev migrantov in njihovih družin bo potekal do septembra 2015. V tem času bo Info točka za tujce usposobila izvajalce storitev za migrante v ključnih vladnih in nevladnih ustanovah, s ciljem, da bodo informacije migrantom in njihovim družinam dostopne po vsej državi v njihovih delovnih in življenjskih okoljih.