Ajdovščina. Mladi v Ajdovščini v petek niso vzklikali proti županu. »Zavoljo prihodnjih dobrih odnosov ne bi bilo dobro,« je dejala predsednica Mladinskega sveta Ajdovščina Helena Harej, saj ta teden na občinski ravni sprejemajo strategijo za mlade. V njej so mladi občini predstavili njihove stiske in težave ter nanizali želje za prihodnjih pet let. Vse kaže, da je dobro sodelovanje mladih in občine, podobno kot so se tega pred leti lotili v Velenju, garancija, da se ajdovskemu županu Marjanu Poljšaku Maribor bržkone ne more zgoditi. Pa to pomeni, da mladi v Ajdovščini ne bodo več kritični? »Že s tem, ko zahtevamo sprejem te strategije, smo kritični. Pozitivno kritični,« odgovarja mlada Ajdovka.
Skrbi jih beg možganov
A razmere za mlade v Vipavski dolini niso enostavne. Po propadu velikih podjetij je brezposelnost velika. »Mladina je dobro organizirana, tudi občina nas podpira, težave z zaposlovanjem pa so tukaj tako kot povsod drugje. Nova delovna mesta za visoko kvalificirane kadre se ne odpirajo. Problem je tam, kjer sta bila oba starša zaposlena v propadlih podjetjih. Občina nima neprofitnih stanovanj, ki bi jih lahko dala mladim. Ti si zato kotičke urejajo pri svojih starših ali ostajajo v Ljubljani,« probleme mladih izpostavlja Harejeva. Večina mladih se sicer za zdaj po študiju še vrača domov, a če tukaj ne bodo videli prihodnosti, se ne bodo več. »Rešujejo nas dobre prometne povezave,« razmišlja študentka geodezije. V anketah, ki so jih opravljali med mladimi, pa se je kot največji problem izkazala neinformiranost mladih o tem, kaj jim občina in lokalna skupnost že zdaj ponujata.
Občinske štipendije za nadarjene in deficitarne poklice
Mladim je zato s konkretnimi idejami in delom uspelo občino prepričati o sodelovanju in v strategiji predvideti vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo mlade na enem mestu ažurno obveščal z verodostojnimi informacijami. V Ajdovščino bi znova radi pripeljali Ajdovščino v maju, tradicionalno prireditev za mlade, uredili bodo letni kino. »Občina se trudi obdržati mlade izobražence, a če ne bo družabnega življenja, bo to težje. Oboje skupaj mora iti z roko v roki,« razmišlja Harejeva, ko poudarja pomen ohranitve mladinskega festivala. Najbolj pa so ponosni na novost, da bo občina podeljevala štipendije nadarjenim dijakom in študentom ter dijakom in študentom lokalno pomembnih ali deficitarnih poklicev.
»Seveda bi si želeli še marsičesa, a občinski proračun je omejen,« pravi Harejeva. Mladinski inkubator je denimo odvisen od evropskih sredstev, občina ga sama v takšnem obsegu, kakor je zastavljen, ne bo sposobna izpeljati. Tudi župan Poljšak si sodelovanja mladih želi, predvsem si želi mlade spodbuditi k čim hitrejšemu osamosvajanju in aktivnemu družbenemu sodelovanju v lokalnem okolju. Mladi izvajanje strategije ne želijo prepustiti naključjem, obljubljajo, da bodo občini dihali za vrat, zato so že predvideli tudi skupino za spremljanje njenega uresničevanja. Posebej pa si želijo, da bo njihov glas slišan in da bo občina o pomembnih odločitvah, ki zadevajo mlade, za mnenje povprašala tudi njih.