Zmago Šmitek v svoji metodi dela kroži med fantazijo in znanostjo. »Zbral sem stare zapise, do katerih sem lahko prišel, od starih revij in knjižic do akademskega materiala, ki je skrit javnosti. Najprej sem sintetiziral in pregledal napisano. Tam, kjer je zmanjkalo materiala, sem vsebino dopolnil še z gradivom iz drugih slovanskih narodov, kjer je mitologija podobna. Pri tem je važna tipologija, ki pove, kako zapolniti manjkajoče člene v slovenskih mitih,« je razložil. Prvo poglavje – od skupno sedmih – se začenja s preučevanjem kamenja in njegovega posebnega svojstva, kot ga imenuje Šmitek. Raziskovanje se nadaljuje z omembami ključnih slovenskih mitoloških motivov, od Kresnika, Kralja Matjaža, Martina Krpana do Zelenega Jurija in številnih drugih. Podnaslov knjige Ključi kraljestva pa se navezuje na nemškega avtorja in primerjalnega religiologa Rudolfa Otta, ki primerja mitologijo s kraljevim prestolom, ki odpira svet poln pomenov, emocij in navdihov. Branje knjige Poetika in logika slovenskih mitov nam torej lahko omogoči, da se bomo spomnili tisoč skritih stvari, ki smo jih s pravljicami ali pripovedovanji že slišali, a nanje pozabili. Ali kot pravi avtor: »Najpomembnejše stvari se skrivajo v detajlih.« kem
Najpomembnejše stvari se skrivajo v podrobnostih
Po tistem, ko je lani izšel drugi ponatis knjige dr. Zmaga ŠmitkaMitološko izročilo Slovencev, ki s poglobljeno interpretacijo številnih mitov predstavlja prvo povezano študijo slovenske mitologije v širšem indoevropskem polju, je v zbirki Koda Študentske založbe zdaj izšla še njegova Poetika in logika slovenskih mitov, ki je komplementarna prvi in jo snovno dopolnjuje. »Knjiga, ki črpa iz ustnega izročila, se bere intrigantno tudi za nepoznavalce,« meni urednik omenjene zbirke Aleš Šteger. Delo dopolnjuje bogat nabor del slovenskih ilustratorjev različnih generacij, med njimi Maksima Gasparija, Mikija Mustra, Franceta Miheliča in Suzane Bricelj, naslovnica pa je delo Vladimirja Lebna.
