Pisec na poligon postavi tri nesrečnike, ki jim izmenjaje posoja glas pripovedovalca, kar pomeni, da se zgodba lušči iz prav toliko perspektiv, a se izmika ponavljanju. Poti trojice se zavozlajo, ko prevajalka Meike Urbanski s podeželja v okolici Hamburga odpotuje v Chicago, da bi prestregla Pulitzerjevega nagrajenca Henryja LaMarcka, čigar novo delo, v javnosti oglaševano kot roman stoletja, naj bi prenesla v nemščino. Meikini motivi za polet čez lužo so povsem finančne narave, saj vse dokler priznani avtor ne odda rokopisa, založba ne more okrepiti njenega bančnega računa, ki je že močno podhranjen. Toda nikomur se ne sanja, da Henry že dolgo pisateljsko abstinira. Trikotnik sklene mladi borznik Jasper Lüdemann, ki se ob naključnem srečanju zagleda v Meike, medtem ko ga LaMarck opazi na poslovnih straneh Chicago Tribuna in začne zasledovati, da bi od njega izsilil nekaj bančniških nasvetov, ki pa jih ne namerava unovčiti v realnem življenju, temveč v novem romanu.
Napetost se razrašča, ko Jasper z nekaj nepremišljenimi potezami povzroči bankrot banke, v kateri je zaposlen, ter s tem kaos na celotnem borznem trgu. Henry je prepričan, da je zaradi bančniškega kolapsa potonilo tudi devet milijonov dolarjev njegovih prihrankov. Meike pa za tem, ko jo njen pisateljski idol nahruli, češ da ne bo pisal novih knjig, le da bi ji še naprej omogočal oponašanje junakov v njih in ji s tem v roke potisnil življenjski kompas, ostane povsem osamljena in obubožana sredi tujega Chicaga. A zdi se, da avtor ni povsem kos zapletu, ki ga je sam zakuhal, zato mu nekoliko spodrsne ob reševanju njegovih junakov iz brezna propada, saj vse preveč stavi na srečna naključja.