Brezposelnost mladih v Evropski uniji znaša že skoraj 23 odstotkov, ob tem pa v Evropski komisiji upotavljajo, da za več kot dva milijona delovnih mest ni primernih kandidatov. Države članice zato pozivajo k resnemu razmisleku o tem, kako naj sistemi izobraževanja in usposabljanja zagotovijo spretnosti, ki jih trg dela potrebuje. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je poudarila, da pri ponovnem razmisleku o izobraževanju ne gre samo za vprašanje denarja. »Čeprav drži, da je treba v izobraževanje in usposabljanje vlagati več, je jasno tudi, da moramo posodobiti izobraževalne sisteme, da se bodo prožneje odzivali na resnične potrebe družbe,« je dodala.
Predlogi kadrovikov ostajajo neuresničeni
V Sloveniji, kot kaže, ne bomo sledili niti smernicam za večje vlaganje niti posodobitvam izobraževalnega sistema. Podobno kot Evropska komisija poziva k temeljiti spremembi izobraževanja, si tudi v Slovenski kadrovski zvezi želijo več sodelovanja med delodajalci, strokovnimi združenji, Zavodom RS za zaposlovanje in univerzo, glavni kriterij za oceno kakovosti študijskega programa pa bi po njihovem mnenju morala biti zaposljivost. Študijski programi so namreč zdaj zelo nepregledni in je težko primerjati njihovo kakovost, diplomanti pa imajo povečini široko teoretično znanje, a premalo prakse in mehkih znanj.
Mladi na trg dela prihajajo (pre)pozno, sicer z izkušnjami, a velikokrat ne pravimi, zato Slovenska kadrovska zveza predlaga ponovno uvedbo obveznega pripravništva s finančnim sodelovanjem države in uvedbo spodbud za delodajalce, ki bodo mladim omogočali prakso, pripravništvo in izpopolnjevanje. »Ker sem naša stališča predstavila lani na strokovni konferenci Študentske organizacije Slovenije, sem tudi upala, da bo vlada začela izvajati konkretne akcije. A se ni zgodilo nič. Še vedno imamo razdrobljene, številne visokošolske ustanove, še vedno lahko študentje neomejeno dolgo opravljajo študentsko delo, mnogi delodajalci tudi niso povabljeni za mizo, da bi povedali, koliko in kakšne strokovnjake rabijo za izpolnitev svojih dolgoročnih poslovnih načrtov. Poleg tega tudi spremembe pokojninske zakonodaje in drugi ukrepi ne prinašajo večjih možnosti za zaposlovanje mladih,« poudarja predsednica zveze Vanda Pečjak.
Da imajo mladi v Sloveniji otežen prehod na trg dela in da nanj vstopajo prepozno, je v pogovoru za Dnevnik.si povedal tudi Peter Matjašič, predsednik Evropskega mladinskega foruma. Tudi on meni, da je to posledica pomanjkanja sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela, kar pomeni, da mladi v procesu izobraževanja ne pridobijo znanja in kompetenc, ki bi ustrezale trgu dela. »Mladi lahko pred prvo zaposlitvijo dobijo skoraj izključno le neformalne delovne izkušnje, ki pa jih država, izobraževalne ustanove in delodajalci ne priznavajo. Zato so primorani sprejeti negotova, nestalna in neustrezna delovna mesta.«
Na Finskem in Danskem do zaposlitve vsi mladi
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pravijo, da bodo v prihodnje za povečanje vključevanja mladih na trg dela pripravili programe aktivne politike zaposlovanja, ki bodo namenjeni delitvi delovnih mest (job-rotation) in nadomeščanju na delovnem mestu, ključna storitev države na trgu dela pa bo vseživljenjska karierna orientacija. Krepili bodo aktivno politiko zaposlovanja ter izvajali programe, ki omogočajo subvencioniranje zaposlitve. To so Zaposli.me, Samozaposlitev, projekti Socialnega podjetništva.
Pri pripravi strategij za izboljšanje zaposlitvenih priložnosti mladih bi se Slovenija lahko zgledovala po nordijskih državah, s Finsko in Dansko na čelu, pravi Matjašič. Te države namreč že dolgo časa uveljavljajo prakso t.i. jamstva za mlade (youth guarantee). »Gre za sistem, ki vsem mladim zagotavlja zaposlitev, dodatno usposabljanje ali delovne izkušnje štiri do šest mesecev po končani šoli,« pojasnjuje Matjašič.
Ker pri nas takšne ureditve (še) nimamo in mladi ne najdejo prave priložnosti za zaposlitev oziroma delo, se jih čedalje več odpravlja v tujino. Tudi zato jim bo država morala čim prej ponuditi boljše pogoje za kakovost dela in bivanja v domačem okolju, sicer lahko beg možganov na daljši rok vodi v zmanjšano konkurenčnost slovenskega trga dela in izgubo razvojnih potencialov na vseh področjih, se zavedajo tudi na ministrstvu. »Po eni strani Slovenija močno čuti posledice krize, saj je odprto gospodarstvo in je odvisno od uspešnosti EU partnerjev, po drugi strani pa na možnosti odhodov v tujino vplivajo tudi privlačnejša davčna politika, ugodnejši stanovanjski pogoji, stopnja tehnološkega napredka, poklicne priložnosti...« pravijo o razlogih za odhod mladih v tujino na MDDSZ.