Za drugo branje predloga zakona, ki obsega 430 členov, je bilo vloženih nekaj več kot 150 dopolnil. Veliko večino (več kot 120) jih je vložila vladna koalicija, opozicija pa 26. Od slednjih je koalicijska večina sprejela le predlog SD, da se v zakon zapiše, da so do vdovske pokojnine upravičeni tudi partnerji v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Očitno je del koalicijskih poslancev prepričal iz razprav in referenduma o družinskem zakoniku znani Aleš Primc. Ponovil je takratno stališče, da je treba pravice istospolnih urejevati v drugih zakonih, zato je predlog SD podprl. Minister za delo in socialne zadeve Andrej Vizjak je predlogu nasprotoval in med vrsticami napovedal, da se utegne istospolne partnerje v tretji obravnavi iz zakona črtati.
Preobrat v stranki upokojencev
Za tiste, ki niso še vedeli za dogovore na sestanku šefov koalicije dan pred tem, je bilo presenečenje, ko je poslanka Jana Jenko v imenu DeSUS umaknila dopolnilo, ki je zahtevalo, da uskladitev pokojnin ne sme biti nižja od rasti cen in življenjskih potrebščin, in da mora denar zato zagotoviti Kad (50 milijonov) in državni proračun, če to ne bo zadostovalo. Dopolnilo je sledilo zaklinjanju šefa DeSUS Karla Erjavca, da bodo, tako kot so storili v Pahorjevi vladi pred dobrim letom dni, zapustili vladno koalicijo, če se pokojnine ne bodo usklajevale po formuli 60 (rast plač) : 40 (življenjski stroški). Na tem koalicijskem sestanku pa je Erjavec privolil v to, da se bodo pokojnine prihodnje leto uskladile le enkrat in še to zgolj na podlagi rasti plač v letošnjem letu. Ta pa skoraj ni omembe vredna.
Na pripombo Matevža Frangeža (SD), da je zanimivo gledati, kakšne preobrate dela DeSUS, ko je enkrat zrušil reformo (in vlado), zdaj pa privoli v vse, je minister Andrej Vizjak odgovoril, da se je »situacija pač spremenila« in zato je logično, da je DeSUS, tako kot tudi on sam spremenil stališča do pokojninske reforme. Koalicija je sama spremenila tudi sporni člen o osebnem pokojninskem računu. Podobno kot je predlagala opozicija, bo to zdaj samo »izračun«. Med drugim popravljeni člen določa, da pokojninski zavod za vsakega zavarovanca vodi informativni osebni izračun, ki vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih in plačanih prispevkih po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja.
Sporno »čiščenje« pokojninske blagajne
Opozicija je zahtevala, da se iz predloga zakona črta določba o »čiščenju pokojninske blagajne«. Gre za 408. člen, po katerem naj bi 23 različnih skupin, to je približno 170.000 upokojencev – tudi tisti, ki so prispevke plačevali v drugih republikah takrat skupne države – za katere cele ali dele pokojnin plačuje država, iz pokojninske blagajne v enem letu preselili v ustrezna ministrstva. Sume, da vladajoča koalicija načrtuje nov izbris, je s svojimi teorijami podkrepil novi državni sekretar v Janševem kabinetu Bernard Brščič. Država zgolj hoče vzpostaviti razliko med pokojnino kot popolno pravico in socialnimi pravicami, ki so nepopolne in odvisne od politične presoje in državo stanejo 440 milijonov evrov, je pojasnjeval. Najbrž se je Brščič ugriznil v jezik, ko je minister Vizjak v imenu koalicije predlagal, da se ta člen črta iz predloga zakona. »To vprašanje lahko rešimo kasneje,« je bil kratek Vizjak.