Ko sem popolnoma sam sedel v globokem miru grajskega bara in pil kavo, je nenadoma kot iz drugega sveta, kot iz nekih drugih časov, prihitel mlajši moški: oblečen je bil v nekakšnega pajaca, v šoferski kombinezon, ki je spominjal na tiste iz tridesetih let minulega stoletja. V levi roki je imel usnjene šoferske rokavice, v desni pa usnjeno torbico in skorajda nervozno pogledoval proti pultu, kjer pa ni bilo nikogar. »Se opravičujem, ste mogoče videli koga od osebja?« je vprašal v čudoviti angleščini. Seveda sem ga po nasvetu, naj potrpi minuto ali dve, ker da je barman zagotovo blizu, vprašal, od kod je in kaj je vzrok za takšna oblačila.

Obetala se je zanimiva zgodba, vendar je ravno takrat prišel natakar, ki mu je usnjeno torbico napolnil z ledom, meni pa je mladi Britanec povedal le, da so na neki zanimivi poti skupaj z manjšo družbo in da hitijo naprej. Na vprašanje »Vam je všeč hotel?« je takoj odgovoril: »Sem hodim že dolga leta. Najprej s starši, potem s stricem, zdaj pa s prijatelji. Izjemen hotel! Pa pojejte kaj v restavraciji, čeprav ni več chef Silvio Nickol, eden najboljših kuharjev na svetu, saj je zdaj na Dunaju v Palais Coburg, kuhajo še vedno zelo dobro. Zdaj je glavni neki Korošec, ja, vprašajte za Stefana,« je še povedal in odhitel pred hotel, kjer so bili parkirani trije bleščeči aston martini.

Večina gostov je sicer Avstrijcev, skoraj polovica, je povedala pristojna za prodajo Petra Nestelbacher. »Štirideset odstotkov je domačih gostov, 20 odstotkov jih pride iz Nemčije, po deset odstotkov pa je ruskih in italijanskih gostov. Seveda prihajajo gostje z vsega sveta. Povprečna letna zasedenost hotela je med 60 in 70 odstotkov, vendar moram povedati, da je od polovice januarja do polovice marca hotel vsako leto zaprt. Naša glavna sezona je seveda v poletnem času. Takrat je pri nas približno kar petina gostov, ki prihajajo vsako leto, stalnih gostov.«

Pred poletjem in jeseni predstavlja za hotel pomemben delež prihodka kongresni turizem, zanemarljiva pa ni niti njihova ponudba za mladoporočence in organizacija porok. »Veliko naših gostov igra golf. Naši gostje so tudi sicer v glavnem individualni gostje, ki se pripeljejo z avtomobilom, zelo malo je družin z otroki, v glavnem so to približno 50 let stari oziroma mladi pari, ki vedo, kaj hočejo, in to pri nas tudi dobijo. Pomemben del naše ponudbe, s katero prepričamo goste, je seveda tudi kulinarika,« je povedala Petra Nestelbacher.

Glavnemu kuharju, mlademu Korošcu, chefu Stefanu Lastinu, še že na daleč vidi, da uživa v kuhanju in hrani. Že pogovor o tem mu zvabi na ustnice širok nasmeh. V hotel je prišel leta 2010, prej pa je delal v velikih restavracijah in hotelih v Nemčiji in Salzburgu. Za kuharja se je najprej šolal v Beljaku in zdi se mu izjemno pomembno, da se mladi, ki se odločijo za ta poklic, že zelo zgodaj začnejo učiti in usposabljati. V treh hotelskih restavracijah dela v kuhinjah 38 kuharjev in vsi so specializirani. Vsak dan se dobijo okoli enajste ure na sestanku, da predelajo jedilnike, posebnosti, goste, ki imajo posebne zahteve oziroma za katere že vedo, kako želijo, da se jim hrana pripravi, in potem se začne.

»Seveda imamo lasten vrt začimb. Ne, ne,« se široko nasmeji Stefan Lastin, »nič nimamo v vrečkah. Zelenjavo, sadje, meso – vse je sveže in vse kupujemo pri okoliških pridelovalcih. Sami delamo testenine, vsak dan spečemo več kot deset vrst različnega kruha, uporabljamo več deset vrst olj, vedno so na voljo vsaj tri vrste soli... Mešanica Mediterana in lokalnih okusov. Je lahko še kaj boljšega? Ali kuham tudi doma? No ja, za prijatelje se večkrat potrudim, sicer pa kuha prijateljica. Ne, nisem tečen, če kuha kdo drug. Načeloma sem zelo kritičen, vendar ne doma.«

Za novo leto je še nekaj prostih mest – večerja s šestimi hodi vas bo stala 180 evrov, seveda če boste gost hotela, če se boste po veseljačenju odpeljali domov, pa 220 evrov.