»Smučam zelo aktivno, predvsem v svojih mislih in izmišljenih predstavah. Je pa res, da me športni inštruktorji in trenerji često sprašujejo, ali sem bila zaradi svoje močne stegenske muskulature kdaj smučarka. To se mi zdi super – očitno bi lahko bila še boljša od 'Tombalabombe'! Teh svojih potencialov nisem nikoli posebej izkoriščala, ker so mi bili bližje boemski proporci življenja, se pravi kulturno-umetniško življenje. Svoja stegenca sem tako malo zapostavila, a mislim, da trenutno nimajo nobenih pripomb. Sicer pa zelo cenim naše smučarke in smučarje, ker se mi zdi prav, da podpiramo krepostneže, ki vstajajo ob 6. uri in odtečejo deset kilometrov. Jaz si ob tem času običajno pečem jajčka za zajtrk…«
Jože Potrebuješ, vodja zasedbe Čuki, producent
»Upam, da si bom letos spet lahko privoščil letno smučarsko vozovnico za Krvavec, tako kot sem si jo privoščil pred leti. Tudi nove smuči bi si rad omislil, čeprav sem si lani kupil nove, toda letošnji radij bo malce večji, da bom lahko šel hitreje v zavoje. Sem namreč zagrizen smučar, a kaj ko mi čas ne dopušča, da bi pogosteje obul smučarske čevlje. Lani sem naštel sedemnajst smučarskih dni – najraje sem smučal na slovenskih smučiščih; dopoldan na Krvavcu, popoldan pa v Kranjski Gori. V tujini prisegam na Kronplatz, kjer sem doživel največ lepih smučarskih dni in kjer so proge urejene in sončne. Ali si kdaj kakšno zapojem med smučanjem? Ja, kje pa mislite, da sem napisal uspešnico Pancer Tanz? To je bilo na avstrijskem smučišču Obertauern, in če se lahko malce pohvalim, naj povem, da so celo Nemci in Švicarji tam na to pesem žurali vsak večer.«
Azra Širovnik, pisateljica
»Nekoč sem zelo rada smučala, zadnjih deset let pa nisem stala na smučišču. Pozimi se namreč raje odpravim v tople kraje, kjer plavam in poležavam na plaži. Mislim, da tako dosežem enak učinek, kot bi smučala, rekreacija mi namreč pomeni zgolj nabiranje kondicije. Najlepši spomini na svoje smučarske dni me vežejo na Val Thorens, kjer me je fant, ki je danes moj mož, skupaj s prijatelji naučil smučati. Priznam, da sem zaradi strahu pred strminami preklela vsak centimeter proge. Ko sem končno prismučala v dolino, me je druščina vprašala, ali sem jezna nanjo, a sem ji povedala, da sem že tako in tako potrošila vso zalogo psovk, da sem sploh lahko prišla do nje… Pozneje sem si omislila smučarskega učitelja in osvojila smučarsko tehniko, a kot rečeno, me zadnja leta pozimi vleče na toplo.«