Ti prizori so se mi včeraj vrteli pred očmi, ko sem poslušal, kaj je prišel ponoči v Maribor sporočit notranji minister Vinko Gorenak. »Te demonstracije so ilegalne,« je dejal. In: »Velika večina ljudi je zlorabljenih s strani nekaj sto organizatorjev, ki so izzvali tudi nasilje.« Medtem, ko je stotnija v oklepe odetih policistov po mestu preganjala ljudi in z uporabo sile v lisice vklepala vandale pa tudi povsem nedolžne tiščala v marice, medtem ko je po peš coni jahala konjenica (o tem obstajajo dokazi, tudi policijski), je Gorenak trdil: »Nič od tega ne drži.« In napovedal, da bodo izsledili organizatorje ter jih spravili pred sodišča.

Če pustimo ob robu politično higieno in se ne sprašujemo, kaj ima notranji minister sploh poročati o nekem protestu in o bodočem ukrepanju policije, se je vseeno treba vprašati, čemu takšno državno širjenje dezinformacij? Pa seveda tudi to, zakaj se je policija s tolikšno ostrino, z litri solzivca in batin odzvala na protest, ko pa bi zagotovo imela na voljo boljšo strategijo, kako izolirati in poloviti tisto manjšo skupino nasilnežev, ki so ogrožali zdravje policistov in javno ter zasebno premoženje.

Gorenak je prišel v Maribor z jasnim sporočilom. Ta država ne bo dovolila vstaje. Ne bo dovolila, da bi lokalni upor prerasel v državnega. Gorenak je prišel v Maribor iz povsem pragmatičnih razlogov. Zaščititi je hotel Franca Kanglerja, zato da se ne bi enako dogajalo njegovemu maršalu Janezu Janši.

Prav v tem tiči razlog, zakaj Kangler ne odstopi. Ne sme (še) odstopiti, vendar ne zaradi Maribora. Ne sme odstopiti zaradi Ljubljane in njenega generala v kabinetu vlade. Zato je včerajšnjo miroljubno demostracijo 10 tisočglave množice morala zasenčiti demonstracija policijske moči.

Da bo mariborski šerif užival njegovo zaščito, je Gorenak nakazal že marca, ko o kakšnih protestih ni bilo ne duha ne sluha. Na svojem blogu se je tedaj zgražal, zakaj policija preganja Kanglerja, ne pa storilcev gospodarskega kriminala. »Najprej odvzem prostosti, preiskave na domu, na delovnem mestu, na vikendu in zasledovanje novinarjev na vsakem koraku,« se mu je smilil mariborski župan. »Medijski spektakel seveda. Kangler ni dočakal niti sojenja na prvi stopnji. Tisti tožilci, ki so predkazenski postopek  usmerjali in pošiljali kriminaliste na preiskave, so kazenske ovadbe zoper Kanglerja zavrgli ali pa je sodišče zadeve zavrnilo zaradi neznatne družbene nevarnosti.«

Zaradi teh »neznatnih družbenih nevarnosti,« ki se jim na protikorupcijski komisiji reče sistematično zlorabljanje županske funkcije z elementi korupcije, se je v Mariboru zdaj zgodilo ljudstvo. Minister pa z aroganco politkomisarja grozi v TV kamero, kako bodo izsledili in polovili tiste ljudi, ki na facebooku vabijo množice na proteste.

Se bodo zdaj na teren podili kriminalisti, množično zasegali računalnike in na njih iskali sledi pisanja v socialnih omrežjih, namesto da bi (prosto po Gorenaku) »razkrivali gospodarski kriminal«? Bodo potrkali tudi na vrata vseh nas, ki smo objave delili na svojih spletnih straneh? Kdo s(m)o tista stotnija »organizatorjev, ki izziva nasilje«? Gorenak pravi, da so ljudje nasedli provokatorjem in je to pripeljalo do nasilja. Ni res! Nasedla je policija, ki je s svojim odzivom povzročila izbruh nasilja. Dokazi o tem, s kakšno surovostjo je to počela, so že preplavili svetovni splet.

Zdaj je na potezi državna oblast in njena največja koalicijska stranka. Doseči mora, da se Kangler po svojem dopustu ne vrne več na mariborsko občino, da se v Mariboru umirijo strasti in da požar ne zaneti vse Slovenije. Sicer se bodo zgodili novi protesti, novi izgredi. Smrtne žrtve potem niso več fikcija. Kaj bo Gorenak storil, če bo kdo umrl med protesti? Bo v marice strpal ves Maribor, bo država prepovedala javna zbiranja, uvedla horo legalis? Nas čaka policijska država, v kateri bo Gorenak sporočal Sloveniji »resnico«? Od takšne realnosti smo zdaj oddaljeni samo še korak.