Ljudje so se zbrali ob napovedani uri na glavnem mestnem trgu. Nemudoma v spoštljivem številu. Recimu par tisoč. S transparenti, na katerih so bili številni slogani. Naprimer; "Vrgli te bomo v Dravo skupaj s tvojo vedeževalsko kravo", "Franca, ti pa Hitler sta bratranca". Alkohol je izrazito neprisoten. Slogani, ki se vrstijo so: "Mi smo Maribor." "Mi smo ljudstvo". Glavni lik prvega dela popoldneva je človek, ki okoli hodi z ustavo in ljudem govori, da je problem v tem, ker je nihče ne pozna in spoštuje. Vse v redu. Zadeva zgleda nevodeno. Edini človek, ki je nizal parole skozi megafon je imel zgolj svojo publiko. In tako približno uro. Nič posebnega. Potem so se ljudje premaknili kvečjemu dvesto metrov višje, v park onkraj mestne hiše. Velik park. Z vonjem po vlažni jesenski travi. Mestna hiša je bila ograjena z ogrado, izza katere je stal kordon policistov. Sto metrov dolga vrsta njih. Skandiranje kdaj poneha, a se vedno spet pojavi. Pade par bakelj, kakšna petarda, pa jih nekaj časa ni, potem pa spet mala serija. Od predmetov v policijo sporadično zletijo jajca, piksne. Tudi kaka plastenka. Steklenine nisem videl zleteti v nobenem primerku. Velike in nevarno močne petarde, kakršnih par prav tako zleti za hrbte policijskega kordona in ne naprimer pod njihove noge. Izrazitih znakov agresije ni bilo videti. Skandiranje, žurka, zelo v redu atmosfera.
Prvi so potezo naredili policisti. Zbudeč osuplost, nasprotovanje in budeč agresijo v ljudeh, se je skozi protestnike, torej izza njihovega hrbta prebila kolona s policijsko okrepitvijo in okoli vogala ograje, vendar pa v tem primeru pred njo, formirala dodatnih zaščitni krog. Tisto je bil edini moment, da je situacija, vsaj, kar je bilo vašemu reporterju zmožno vidnega, so bile pa to daleč preobsežne demonstracije, da bi lahko eno oko zapopadlo vse, prišla do skrajne meje tega, da bi se ljudje s policijo tudi spopadli. V ospredju so bili dokaj navijaški tipi mlajših moških, tip z ala anonimus masko, ki je ponujal jajca, družno so bili pa v vrsti tako skini s panterčki na rokavu, kot punkerji z napisom GBH na hrbtu. Tudi precej manj opredeljenih mladostnikov. Kot tudi starejših državljanov. A policija se odloči it naprej. Sprazniti ulico. Kar ji z agresivnim premikom naprej tudi uspe. Fronta se premakne par metrov nižje. Pred kafič, z vrtom s fotelji, ki stoji na začetku omenjene ulice. Iz helikopterja na nebu se sliši policijski megafonski poziv, da naj se ljudje razidejo, ker prihaja do hujših kršitev javnega reda in miru, kar si lahko razumel, da je policija absolutno zavzeta za akcijo. Shod bojda niti ni bil prijavljen, slišim kasneje. Potem se zgodi manever, da policijski kordon začne potiskati ljudi nazaj proti trgu. Tam na njih zečnejo streljati solzivec. Prav tako stisnejo obroč okoli našega gostinskega obrata in se lotijo tudi čiščenja gostinskega vrta.
Finta, da jih dočakaš sedeč v fotelju, dejansko delujoč to, kar počneš, torej da si pač gost, ki pije pivo na robu demonstracij, ni uspela. Čeravno je lokal obratoval. Nekdo pade skupaj. Policisti mu poskušajo pomagati z vodo, obenem pa odganjajo civile, ki obkrožijo situacijo. Pade par vzklikov v stilu: "Tega ste vi krivi". Druga runda pred mestno hišo je bila končana. V nadaljevanju večera smo bili lahko priče skrajnemu nerazumnemu vztrajanju policije pri izzivanju soočanj z demonstranti. Namesto, da bi zapustili center mesta in se izvleki domov, so se zapletli v večer uličnih spopadov. Tako je vaš reporter nekje ob dvajsetih doživel novo edinstveno doživetje. Beg pred tremi galopirajočimi policijskimi konji ter desetinjo policistov v skupnem jurišu. V mali ozki ulici, ki se izteka v trg Leona Štuklja. Sploh ne hec. Obstajala je resna možnost, da kdo pade, si zlomi roko, karkoli tretjega, predvsem pa, da ga lahko potepta galopirajoči rjavec. In zadeva se je nadaljevala skozi noč. Gorenak najavi svoj prihod. Zadnjič je v Maribor notranji minister tako priletel, ko so počili Krambergerja, pove kolega v Večerovi redakciji, kjer so omogočili, da se napiše ta tekst.
