Z več kot dva metra visokim mišičastim telesom vzbuja strahospoštovanje, a ko spregovori, se hitro izkaže, da gre za blagega človeka. Zna si vzeti čas, a ga ne zapravlja. Pri 24 letih je Damir Dugonjić že pridobil univerzitetno izobrazbo na Berkeleyju v San Franciscu, skoraj leto dni je poročen, osvaja pa tudi kolajne na velikih tekmovanjih.
Na Berkeley je prišel kot perspektivni plavalec, a ni veliko manjkalo, da bi ostal na suhem. »Bil sem v takšni situaciji, da nisem imel več veselja do plavanja. Razmišljal sem celo o koncu kariere. Ni bilo tiste iskrice in veselja ob plavanju,« pravi Dugonjić. »Na Berkeley sem šel predvsem zaradi izobrazbe, saj gre za izredno priznano univerzo. Odločitev ni bila lahka, toda podprli so me starši. Najprej sem mislil, da bom tam ostal nekaj mesecev, a po treh mesecih sem ponovno vzljubil plavanje in vse je bilo drugače. Odhod v ZDA je bil zadetek v polno.« Za študijsko smer je izbral ekologijo, predvsem se je osredotočil na obnovljive vire v mestnih središčih.
Poleg vrhunske izobrazbe je na Berkeleyju našel tudi življenjsko sopotnico, Američanko Camillo. »Žena je bila na univerzi običajna študentka. Tam je bila že leto pred menoj, po končanem študiju pa je začela delati v bližini Berkeleyja, da sva lahko živela skupaj,« je dejal Dugonjić. Postal je prijatelj ameriškega smučarja Bodeja Millerja, kar je posledica prijateljstva njunih soprog. Bode je Damirja navdušil tudi za ribolov, Dugonjić pa je že ujel morskega psa. »Bode je zelo dober fant. Cenim ga. Rad pomaga bližnjim, ne glede na situacijo. Tudi meni pomaga – ne sicer z nasveti, kako naj plavam, ampak predvsem pri psihični pripravi. V tem je zelo dober, saj se zna pred dirko dobro osredotočiti in sprostiti. Je preprost človek. Morda ga v ZDA ne poznajo preveč, je pa drugače v Evropi, predvsem v alpskih državah.«
Damir skupaj z ženo veliko potuje. Soprogi Camilli je razkazal tudi deželo svojih prednikov Bosno in Hercegovino. Kje si bosta ustvarila dom, se še nista odločila, a želja je življenje ob morju. »Če bova živela v Evropi, bom plaval še nekaj let, če bova ostala v ZDA, pa ne bom več dolgo plaval, ker bi potreboval veliko finančnih sredstev. A skoraj gotovo se bova z ženo preselila v Evropo, predvsem si želiva živeti v Marseillu. Jaz bom lahko plaval, žena pa ima rada Francijo,« je razkril in dodal: »Žena hoče, da plavam še naprej, saj oba misliva, da lahko dosežem še veliko, tudi kolajne na svetovnih prvenstvih.« Za zdaj je Dugonjić zbiral kolajne na evropskih prvenstvih, kjer pa so mu načrte večkrat prekrižale težave z opremo. Leta 2006 so se mu v Helsinkih strgala očala, lani v Szczecinu pa tudi kopalke. »Luknjice v kopalkah sploh ni bilo. Pet sekund pred startom, ko sem stopil na blok in se potrepljal po nogah, pa sem samo slišal, kako so se kopalke na stegnu strgale. Ko sem pogledal, sem videl, da sem napol nag. Ko sem dvignil roko, da bi jih zamenjal, mi niso dovolili,« se spominja.
Takrat ga je opremljevalec kopalk Speedo povabil na razgovor v London. V igri je bil celo podpis sponzorske pogodbe, toda stvar je padla v vodo, nadaljevale pa so se tudi težave s kopalkami, zato zdaj plava v starem modelu. »Žal mi je, da se nismo uspeli dogovoriti, saj če bi dobil samo solidno pogodbo, bi bilo bolje kot nič. Toda pogoji so bili tako slabi, da jih nisem mogel sprejeti, saj bi si nakopal preveč obveznosti,« je dejal Dugonjić. »Morda bi bilo drugače, če bi imel zraven na pogovorih lastnega menedžerja.«
Med tistimi, ki so nasprotniki v vodi, pa je precej takšnih, ki so Damirjevi prijatelji ob bazenu. Med njimi je bil tudi Norvežan Alexander Dale Oen, najboljši plavalec na 100 prsno, ki je aprila letos umrl zaradi srčnega zastoja. »Bila sva dobra prijatelja. Ne morem verjeti, da se lahko kaj takega zgodi vrhunskemu športniku. Res mi ni jasno, kako je to mogoče,« je letos spomladi rekel Dugonjić, ki je z Norvežanom načrtoval tudi skupne priprave pred olimpijskimi igrami v Londonu. »Zelo dobro smo se razumeli. Pogrešal bom dirke z njim in smeh po koncu tekem. Skupaj smo hodili tudi na zabave. Včasih je prišel v San Francisco na obisk, bila sva v stiku po elektronski pošti,« se spominja Dugonjić. Po opravljeni obdukciji so ugotovili, da je imel Dale Oen redko srčno bolezen. »Večina plavalcev nas ima povečano srce zaradi naporov ali preprosto zato, ker smo večji. Tudi sam imam povečano srce in me je včasih kar malo strah,« je konec aprila razmišljal Dugonjić, ki se je nato hitro odpravil na pregled srca.