V okviru projekta, ki ga je naročil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), so v letošnjem letu na približno 300 kvadratnih kilometrov velikem območju pregledali in popisali 99 od skupno 916 poznanih jam na Krasu.
Ogromne količine odpadkov
Onesnaženih je bila kar četrtina od pregledanih jam, je za STA povedal krasoslovec in jamar Mitja Prelovšek iz ZRC SAZU. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v jamah, ki jih je zajel projekt, za okrog 378 kubičnih metrov odpadkov, med katerimi so tudi nevarni. Odpadki se na nekaterih mestih tudi spirajo.
Zlasti na severnem delu območja so jamarji našli precej min iz prve svetovne vojne, med nevarnimi snovmi se poleg mrhovine pojavljajo kemični in industrijski odpadki. Navadno so ti prekriti z večjo količino komunalnih odpadkov, kaj se skriva pod površino, pogostno ni znano. Dva odstotka pregledanih jam sta sta bila onesnažena s komunalnimi odplakami.
Trend onesnaževanja se je ustavil
Kot so še ugotovili jamarji šestih primorskih jamarskih društev, ki so pod okriljem Jamarske zveze Slovenije poskrbeli za izvajanje projekta, je bilo svežih odpadkov v evidentiranih jamah malo, kar po besedah Prelovška kaže, da se je "trend onesnaževanja pravzaprav čisto ustavil"
Če bi podatke o onesnaženosti iz pregledanega vzorca razširili na celotni Kras, bi to po njegovem pomenilo, da je na Krasu onesnaženih 236 jam, skupna količina odpadkov je pa kar 3500 kubičnih metrov. Da bi se lahko očistilo vse, po njegovem ni pričakovati celo "v naslednjem stoletju".
Zlasti zelo onesnaženih jam, kjer je odpadkov več kot deset kubičnih metrov, takih pa je po besedah Prelovška skoraj tretjina vseh evidentiranih onesnaženih jam, z razpoložljivimi finančnimi sredstvi verjetno ne bo mogoče sanirati.
Sredstev za sanacijo ni
Da Slovenija sredstev za sanacijo nima in da bodo te jame zato očitno ostale onesnažene, so organizatorjem projekta po besedah Prelovška potrdili tudi na Zavodu za varstvo narave oziroma republiški agenciji za okolje.
Čedalje manj interesa je po njegovem tudi za sanacijo manjših jam, saj so se jamarska društva, ki se v Sloveniji edina ukvarjajo s čiščenjem, že zavedla nevarnosti, ki jih tako čiščenje zaradi morebitne nevarne vsebine odpadkov lahko predstavlja za same jamarje, ki pri njem sodelujejo.
Organizatorji projekta se z "žalostno realnostjo" ne morejo sprijazniti, zato si bodo po napovedih Prelovška prizadevali, da bi očistili vsaj zelo onesnažene jame. Pri tem pa bi morala vsaj minimalna sredstva zagotoviti država.
V nadaljevanju se bodo morda usmerili v popis 817 še nepopisanih jam na Krasu. Strokovnjaki namreč predvidevajo, da v tokratnem evidentiranju najhuje onesnaženih jam sploh niso zajeli. Morda se bodo usmerili v čiščenje jam, ki bo odvisno od višine razpoložljivih sredstev, morda pa bodo podoben popis izvedli na Notranjskem ali Kočevskem kraškem območju.
