Festival ponuja pregled najboljših filmov novejšega datuma, ki obravnavajo gejevske, lezbične, biseksualne in transseksualne (GLBT) teme. Kar nekaj letošnjih dokumentarcev pokriva zgodovino in položaj lezbijk v vzhodni in srednji Evropi. Tako bo ob poljskem, hrvaškem in madžarskem mogoče videti še slovenski prispevek na to temo, film Razmerja avtoric Marine Gržinić, Aine Šmid in Zvonke T. Simčič. Film je nastal ob 25-letnici lezbične sekcije LL in prinaša pregled njenega delovanja skozi ves ta čas. Madžarskemu dokumentarcu Skrivna leta pa bo sledil pogovor z režiserko Mario Takacs in znano madžarsko prozaistko ter aktivistko Agato Gordon.
Pionirka queer filma na obisku
Že lani so organizatorji objavili razpis za najboljši slovenski film, ki se dotika GLBT tematike, toda brez uspeha. Letos so razpis ponovili in prejeli dva kratka filma. Prvi, Janez, je nastal po scenariju in v režiji Andree Celija in Urše Kastelic, pod drugega, Stanovanje št. 4, pa se kot avtorji podpisujejo Simona Jerala, Daphne van den Blink in Rui Esperanca. Kratkemu 12-minutnemu filmu Janez, ki je bil v celoti posnet s fotoaparatom (ustvarjalci so v njegovo izdelavo vložili približno 100 evrov), bodo zvečer podelili tudi nagrado za najboljši kratki film. Film po besedah osrednjega junaka Janeza poudarja preprosto dejstvo, da ni le gej, temveč ima še mnogo drugih lastnosti, navsezadnje pa običajno vsakdanje življenje in podporo družine. Film torej s pozitivnim vzdušjem razbija stereotipe.
Osrednja gostja letošnjega festivala bo vizualna umetnica in pomembna figura ameriškega eksperimentalnega filma Barbara Hammer (1939). Umetnica velja za pionirko lezbičnega in queer filma, posveča se tudi videu, instalaciji, performansu in multimedijem. Njene umetnine hranijo zbirke po vsem svetu, od newyorškega MoMa prek Centra Georges Pompidou v Parizu, Nacionalnega filmskega arhiva v Bruslju, Nizozemskega filmskega arhiva v Amsterdamu do Avstralske filmske knjižnice v Sydneyju in Tajvanske nacionalne filmske knjižnice v Taipeju. Hammerjeva se bo s svojim kratkim filmom Lezbotaktika predstavila že na nocojšnjem odprtju festivala, jutri bo vodila ustvarjalno delavnico, v ponedeljek pa bo imela po zaključku projekcije svojih kratkih filmov v Slovenski kinoteki še pogovor z gledalci.
Heteroseksualci so zaželeni
Po besedah enega od selektorjev festivala Braneta Mozetiča se zadnja leta izjemno trudijo, da bi z GLBT-temami seznanili mlajše generacije, hkrati pa si želijo, da bi poleg pripadnikov GLBT-skupnosti festival obiskali tudi heteroseksualno usmerjeni obiskovalci. Opažajo namreč, da je teh v primerjavi z uvodnimi leti festivala manj. Se pa festival razširja na druga slovenska mesta: nekateri filmi bodo tako predvajani v Kopru, Celju in na Ptuju, novo festivalsko prizorišče pa bo tudi mariborski kino Udarnik.
Med spremljevalnimi dogodki festivala priteguje pozornost pogovor o islamu in homoseksualnosti, ki bo sledil petkovi ljubljanski projekciji britanskega igranega filma Moj brat hudič. Poleg konfliktnega razmerja z vero letošnji festival prinaša še nekaj spopadov z nesprejemanjem, lastno spolno usmerjenostjo, spolno identiteto kot tako in odraščanjem. S slednjim se spopadata vsaj dva filma, ki ju bodo ponovili tudi za mlajšo publiko, to sta belgijski igrani film Teksas severnega morja, dobitnik številnih nagrad, in pravi hit letošnjih festivalov, švicarski kratki film Prora, postavljen v nekdanje nacistično letovišče in opuščen komunistični vojaški kompleks ob Baltskem morju. Najstnika Jan in Matthieu se odpravita na raziskovanje labirintov, v katerih odkrivata svojo seksualnost in identiteto.