Vse od konca minulega stoletja, ko so zapestnice običajno dobivali prekaljeni pokeraši povprečne starosti okoli 40 let, se zdi, da vstopajo in prevladujejo v svetu pokra vse mlajši in mlajši. A poker je vendarle igra veščine, kjer igrajo pomembno vlogo izkušnje in ne telesna pripravljenost. Mnogi se zato sprašujejo, zakaj postaja poker igra mladih in ali je sploh tako.

Razlogov za tako razmišljanje je več, eden glavnih pa je zagotovo tako imenovani učinek tedaj 27-letnega Chrisa Moneymakerja, ki se je leta 2003 prek spletnega turnirja v pokru uvrstil na zaključni turnir WSOP, zmagal in v žep ali bolje rečeno na bančni račun pospravil 2,5 milijona dolarjev. Sledila je revolucija spletnega pokra, ki je poker približala ogromnemu številu ljudi, predvsem mlajšim. Internet je namreč živa tvorba, ki je podvržena nenehnim preobrazbam in razvoju. Enako velja tudi za spletni poker, za katerega igranje mora biti človek sposoben uporabljati sodobno tehnologijo. In v tem so najboljši prav mladi. Medtem ko se večina starih staršev le začudeno rokuje z računalniki ali pametnimi telefoni, se znajo današnji otroci že od malih nog sprehoditi po fotogalerijah v telefonu ali obiskati spletno stran z risankami. Prav tako je tudi 15- ali 20-letnikom skoraj prirojeno brskanje po spletu in igranje spletnega pokra, kjer z naskokom prevladuje mlada generacija.

Splet igra zelo pomembno vlogo še pri enem ključnih elementov za uspešno igranje pokra – pri izkušnjah. Medtem ko je moral danes 79-letni Doyle Brunson, večkratni zmagovalec WSOP in legenda pokra, poznan predvsem po neusmiljeni igri in kavbojskem klobuku, več let piliti svojo igro po zakotnih sobah za poker in igralnicah, si lahko pridobijo današnji mladci in mladenke podobno stopnjo izkušenj na spletu precej hitreje. Različni ponudniki spletnega pokra omogočajo namreč množico različnih iger, z različnimi vložki, poglavitna pri tem pa je precej višja frekvenca igranja. V igralnici lahko delivec na uro zdeli okoli 30 iger (handov), to število pa je na spletu lahko tudi trikrat večje, pri čemer je za spletne igralce običaj, da sodelujejo na več mizah hkrati. S tem se število odigranih iger drastično poveča, tudi na 400 ali 600 iger na uro. Tehnologija je v tem primeru prava valilnica talentov, saj dejansko omogoča hitro pridobivanje izkušenj.

Ob tem so mladi s svojo prilagodljivostjo tudi bolj pripravljeni na življenje igralca pokra, saj nimajo toliko obveznosti kot »odrasli« ljudje. Poker zahteva vsega človeka, pogosto tudi ob nenavadnih urah. Poročen oče dveh otrok, ki ima poleg tega tudi redno službo, si po desetih urah dela težko privošči še peturno seanso pokra. Njegove obveznosti do družine mu hkrati ne dovoljujejo, da bi se v celoti posvetil pokru, saj je učni proces do zaslužkov, ki bi nadomestili plačo, pogosto predolg. Za igralce pokra je med drugim pogosto značilen tudi povsem drugačen ali celo obrnjen bioritem, pri čemer pride postelja pogosto na vrsto šele zjutraj, noči pa so preživete za računalnikom. Mladi, tudi študentje, imajo v tem pogledu znatno manj omejitev, zaradi česar prevladujejo za mizami pokra v spletnih igralnicah.

Ravno številnost je tisti dejavnik, ki je v prid mladim igralcem. Profesionalni igralci pokra niso nič slabši, kot so bili še pred desetletjem, in legende, kot so Brunson, Daniel Negreanu, Phill Hellmuth ali Phil Ivey, še vedno usvajajo visoke uvrstitve na turnirjih pokra. Vendar pa imajo danes ne samo večjo, temveč predvsem številnejšo konkurenco. Če je na prvem zaključnem turnirju WSOP leta 1970 sodelovalo le sedem pokerašev, čez dvajset let 194 in v letu zmage Moneymakerja 2003, se je za zapestnico na vrhuncu leta 2008 potegovalo 8773, letos pa skoraj 6600 igralcev pokra. Med njimi je bila jasno velika večina mladih spletnih igralcev pokra, ki imajo v zadnjih letih ravno zaradi svoje številnosti prednost pred profesionalnimi igralci pokra, ki so v veliki manjšini. jb