Mladi iskalci zaposlitve se še vedno preveč poslužujejo standardnih načinov iskanja zaposlitve, pa čeprav so v razcvetu informacijske dobe praviloma ravno oni tisti, ki znajo prednosti sodobne tehnologije najbolje izkoristiti. Namesto klasičnega življenjepisa bi se namreč lahko delodajalcem predstavljali na razne druge načine, kot so blog, videopredstavitev, CV-vizitka ali celo enominutni prodajni nagovor (elevator pitch).
Prav tako se mladi premalo ozirajo po »skritem« trgu dela in preveč pozornosti namenjajo pregledovanju oglasov zgolj v bazi zavoda za zaposlovanje in na zaposlitvenih portalih, pravi Urška Sazonov, karierna svetovalka na Univerzi v Ljubljani. »Mladi naj zaposlitev iščejo tudi mimo razpisov, izberejo naj si tri ali štiri top podjetja, v katerih želijo delati, se pozanimajo o njih, pripravijo vizijo njihovega prispevka podjetju in delodajalcu pošljejo ponudbo in ne prošnjo za zaposlitev,« dodaja Sazonova, ki mladim svetuje še, naj se na srečanjih, kot so okrogle mize, konference in podobni dogodki, med odmori komu tudi predstavijo in navezujejo stike. Dejstvo je namreč, da so mladi premalo aktivni in premalo časa namenjajo iskanju prostih delovnih mest. »Iskanje zaposlitve je ravno tako zaposlitev za polni delovni čas,« poudarja Sazonova, ki si skupaj s sodelavci Kariernega centra UL prizadeva, da bi mlade k načrtovanju kariere spodbudili že v študijskih letih.
»Ne« je lahko tudi dober znak
Z njo se strinja tudi Matej Zalar, direktor podjetja Visionect, prepričan, da tri poslane prošnje niso iskanje zaposlitve v pravem pomenu besedne zveze. »Novih sodelavcev sicer ne iščemo po fakultetah, saj diploma ni glavno merilo, ampak je bistvo, kaj zna kandidat pokazati. Fakulteta je super, ker ti da širino in samozavest, znanje pa pridobivaš z delom. Mi vedno ustvarjamo nekaj novega in se sproti učimo, tako da sta zelo pomembni tudi kreativnost in vztrajnost,« pravi Zalar, ki sicer pri mladih opaža precejšnjo mero pasivnosti.
»Mislim, da se niti ne zavedajo, kaj pomeni iskati zaposlitev, kaj pomeni potruditi se. Veliko kandidatov za zaposlitev je nepripravljenih, prišli so že tudi taki, ki niso vedeli, s čim se ukvarjamo,« utemeljuje svoje mnenje in zato mladim svetuje, naj se potrudijo, naj se pozanimajo o potencialnem delodajalcu in naj tako znajo prepričati. In če še po tem dobijo v odgovor »ne«, to spet ni tako slabo, kot vsi mislimo. »Tako kot je v prodaji 'ne' najboljša stvar, ki se ti lahko zgodi, saj ti pomaga izdelek izpiliti do te mere, da postane 'zelo da', je tudi pri razgovoru dobro dobiti odziv, zakaj nisi dobil zaposlitve, da boš do prihodnjič to pomanjkljivost lahko odpravil,« pravi Zalar.
Vzgoja kadrov, še preden pridejo na trg
Velika podjetja, ki lažje načrtujejo potek razvoja in potrebe po zaposlovanju novih sodelavcev, hkrati pa so zaradi dobrih kadrovskih praks znana tudi kot najboljši zaposlovalci Zlate niti, saj se zavedajo pomena svojih zaposlenih, tako ravnajo tudi z mladimi in jih v podjetje vpeljujejo še preden vstopijo na trg dela.
Tak primer je tudi Krka, najboljši zaposlovalec Zlate niti 2007 in vsakoletni finalist izbora, pa tudi zlata gazela leta 2010. »Študentom in dijakom, ki že med izobraževanjem kažejo talente in sposobnosti, omogočimo pridobitev štipendije. Med študijem jim omogočamo, da se z opravljanjem obvezne delovne prakse bolje seznanijo s podjetjem in delovnimi procesi, hkrati pa lahko razvijajo in pokažejo svoje znanje in sposobnosti,« je dejal dr. Boris Dular, direktor kadrovskega sektorja v Krki.
Dodal je, da sodelujejo tudi s fakultetami, študentom in dijakom pa omogočajo izvedbo praks, seminarskih nalog in diplom. »To sodelovanje nam daje kakovostne informacije za odločanje o potencialnem poznejšem sodelovanju. Odločitev o zaposlitvi pa vsekakor temelji na strokovnih kompetencah, osebnostnih lastnostih in uspešnosti posameznikov,« je poudaril dr. Dular.
