»Mednarodne železniške povezave z Ljubljano so dobre,« trdi turistični portal Visit Ljubljana, kjer so zbrane koristne informacije za turiste. A dejanskega stanja na področju mednarodnega železniškega prometa ta trditev ne opiše (več) najbolje. Krajev, kamor bi iz prestolnice pripotovali brez prestopanja, je vedno manj, zato je večinoma potovanje z avtomobilom veliko bolj učinkovito. Vožnja po avtocesti iz prestolnice do Benetk traja okoli tri ure in pol, pot z vlakom pa je lahko tudi dvakrat daljša. Vlak k zahodnim sosedom namreč vozi prek Sežane, Jesenic ali prek Beljaka, kar pa je lahko celo najhitrejša možnost.
Potem ko že leta ni več rednega vlaka v Trst, smo Slovenci decembra lani, ko so madžarske železnice prekinile pogodbo z italijanskimi železnicami in ukinile nočni vlak iz Budimpešte v Benetke, ostali še brez zadnje neposredne povezave z Italijo. Po tem šoku, ki ga je prinesel lanski zimski vozni red, pa naj bi letošnji še povečal našo prometno odrezanost. Hrvaške železnice so zaradi finančnih težav napovedale skoraj popolno ukinitev mednarodnih potniških vlakov. Po črtanju štirih vlakov med Mariborom in Gradcem lani so z novimi ukinitvami zagrozili tudi Avstrijci.
Poleti največ povezav s tujino
Z vidika mednarodnih povezav je bilo letošnje leto med težavnejšimi, a so na Slovenskih železnicah optimistični in obljubljajo, da bo nov decembrski vozni red boljši od napovedi. Po intenzivnih pogajanjih naj bi uvedli celo več povezav s Hrvaško in z Avstrijo. »Na voznem redu bo spet direktna povezava do Reke, v Avstriji pa bomo vzpostavili zvezo z njihovimi lokalnimi vlaki, tako da bodo naši podaljšali pot do Šentilja,« pojasnjuje pomočnik direktorja Miloš Rovšnik. Do naslednjega poletja naj bi se spet povezali tudi z Italijo. »Po več sestankih s predstavniki različnih italijanskih operaterjev nam je uspelo definirati osnove za vpeljavo vlaka do Trsta oziroma Benetk, bodo pa potrebni še intenzivni pogovori za realizacijo,« dodaja Rovšnik.
Slovenske železnice večino potnikov prepeljejo v notranjem prometu, vendar mednarodni promet, kot pravi Rovšnik, predstavlja pomemben delež v strukturi prihodkov. Lani so zaslužili več kot 10 milijonov evrov oziroma 25 odstotkov vseh transportnih prihodkov iz potniškega prometa tako, da so čez mejo prepeljali 905.000 potnikov, kar pa je 21.000 manj kot leto prej. Poleg slabe ekonomske situacije železničarji kot razlog za upad potnikov omenjajo tudi konkurenco nizkocenovnih letov. Na drugi strani je ravno manko uporabnih povezav do bližnjih letališč, od koder ti letijo, bistvena šibkost slovenskega železniškega prometa. Na tem področju so za zdaj pripravili le boljši dostop do glavnega letališča v Gradcu - od decembra bodo vlaki ustavljali na postaji tik ob letališču.
Bolj kot na rednih linijah čezmejni promet Slovenskih železnic temelji na izrednih povezavah v času poletne sezone, ki jih izvajajo s specializiranimi turističnimi agencijami. Rovšnik ugotavlja, da so letos prepeljali več slovenskih turistov kot kdaj koli prej. Odziv na povezavo do Turčije, ki so jo poskusno uvedli z avstrijsko agencijo Optima Tours, je bil nad pričakovanji, čeprav vožnja za ceno 119 evrov traja 28 ur do mesta Edirna plus dve uri z avtobusom do Istanbula. Dobro sprejeti so bili tudi izleti v Makedonijo. »Tovrstne povezave so najbolj zanimive za mlade, za tiste, ki ne želijo potovati z letalom, in za tiste z veliko prtljage,« pove Rovšnik in razkriva, da se trenutno dogovarjajo za uvedbo neposrednih avtovlakov iz Amsterdama v Koper, ki bodo začeli poskusno voziti poleti.
Treba se je priključiti hitrim progam
V društvu za sonaraven razvoj Focus opažajo, da se med ljudmi pojavlja naklonjenost cenejšemu železniškemu prometu, vendar le, če bi bil ta časovno konkurenčen vožnji z avtomobilom. Vozni park Slovenskih železnic sicer sestavljajo potniški vlaki, ki lahko dosegajo hitrost 160 kilometrov na uro, a je bila na drugi strani zadnja nova železniška proga odprta leta 2001. Večina tirov je stara več kot 160 let. »Sramotno je, da so imeli, ko so zgradili prve železnice pri nas, boljše povezave in popolnoma nerazumljivo je, da se v času, ko se poudarja zmanjševanje škodljivih emisij, še vedno nič ne premakne,« je kritična Katarina Otrin iz društva Focus, tudi sama uporabnica vlakov.
In zakaj pri nas ne bodo nikoli vozili vlaki s hitrostjo 250 kilometrov na uro kot drugod? »Uvedba hitrih vlakov s takšno hitrostjo samo z vidika potovanja po državi ne bi bila smiselna in tudi ni možna na obstoječih progah. Tudi če bi se vsi državljani začeli voziti z vlakom, se to ne bi splačalo,« pojasnjuje profesor dr. Bogdan Zgonc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Smiselna pa je hitra proga prek Slovenije, ki zasleduje cilje celotne Evrope. Gre za južnoevropsko hitro progo, ki sovpada s petim evropskim koridorjem (Lyon–Trst–Divača–Ljubljana–Hodoš–Budimpešta), pomembno tako za potniški kot za tovorni promet. Za sofinanciranje tega projekta so predvidena evropska sredstva, a ta ne bodo zadostovala za pokritje celotne investicije.
Nas bodo Italijani in Avstrijci izolirali?
S takšno hitro progo bi iz Slovenije enostavno prišli v omrežje evropskih hitrih prog in od tam praktično kamor koli v smiselnem času. »Če jo hočemo imeti, jo moramo zgraditi. Vendar te povezave ne moremo speljati po obstoječih progah, ker po 160 letih niso več ustrezne, poleg tega se vlak na takšni progi ne more ustaviti v vsaki vasi,« še dodaja dr. Zgonc in je obenem kritičen, da če bomo samo govorili kot zadnjih dvajset let, bomo ostali praznih rok. Alternativa povezavi čez Slovenijo je namreč nov Jadransko-baltski koridor ob naši zahodni meji ter čez Avstrijo, tako da bi na ta način Slovenija ostala praktično izolirana.
