Poleg Indije, Rusije, Turčije in Kazahstana bo v prihajajočem letu Slovenija pri internacionalizaciji posebno pozornost namenjala z nafto bogatemu Azerbajdžanu. Gospodarski napredek Azerbajdžana se kaže šele zadnja leta, saj je bila v preteklosti večina sredstev iz naftnih virov vložena v gradnjo energetske infrastrukture. Prestolnica Baku, kjer je skoncentrirana ekonomska moč države, pa je v zadnjih letih postala ena od najmodernejših svetovnih metropol.
Azerbajdžanci so se naveličali cenene kitajske robe
V nekdanji sovjetski republiki v zadnjem času vedno bolj narašča zanimanje za sodelovanje z državami EU. Častni konzul Slovenije v Bakuju Borut Megušar je pojasnil, da so se Azerbajdžanci naveličali cenene kitajske robe in da vse bolj posegajo po evropskih izdelkih. »Za slovenske izdelke je znano, da so kakovostni tako kot nemški, hkrati pa od njih cenejši.« Z nafto bogati Azerbajdžan, ki je ob Kaspijskem jezeru, po Megušarjevih besedah v zadnjem času veliko vlaga tudi v nenaftno industrijo. Iz naftnega fonda, ki razpolaga z več milijard evrov vrednim premoženjem, Azerbajdžan veliko investira v tujini. Zato Megušar meni, da je pri privabljanju azerbajdžanskih investicij priložnost tudi za Slovenijo. Do zdaj je Azerbajdžan več sto milijonov evrov že vložil v črnogorski turizem. Za slovenska podjetja Megušar priložnosti vidi v elektroniki in informacijski tehnologiji, medtem ko smo priložnosti v gradbeništvu zamudili. Tamkajšnji trg je tudi dobra odskočna deska za Kazahstan in Turkmenijo, ki sta prav tako ob z nafto bogatem Kaspijskem jezeru, ocenjuje Megušar.
Zaradi slabega poznavanja države med slovenskimi podjetji še ni toliko interesa za vstop na azerbajdžanski trg, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj. Slovenskim podjetjem, ki se bodo odločila vstopiti na azerbajdžanski trg, Megušar svetuje, da je bistvenega pomena najti pravega poslovnega partnerja. »Za podjetja je smiselno, da pripravijo predstavitev, na katero s pomočjo slovenskega konzulata v Bakuju povabijo možne partnerje.« Med podjetji, ki so najbolj aktivna na tamkajšnjem trgu, je izpostavil Iskratel in Gorenje. Po podatkih gospodarskega ministrstva je v Azerbajdžanu v zadnjem času najbolj aktiven Iskratel, ki se trenutno poteguje za posel na telekomunikacijskem razpisu. Podjetju Duol, ki se ukvarja s projektiranjem, izdelavo in montažo športnih dvoran, pa je uspelo podpisati pogodbo za gradnjo streh na šestih stadionih.
Od vsega slovenskega blaga se v Azerbajdžanu proda največ zdravil. Kot je pojasnil direktor prodaje in direktor regije vzhodna Evropa v Krki Damjan Možina, je stalna ekonomska rast azerbajdžanskega trga pogojena predvsem s prodajo energetskih virov. Tako lani tudi letos Krki v Azerbajdžanu narašča prodaja. Skupni obsegi prodaje Leka niso visoki tako kot v Rusiji, vendar je rast povpraševanja opazna. Gre za četrti največji trg za Lek, takoj za Rusijo, Turčijo in Kazahstanom.
Azerbajdžanska podjetja plačujejo z avansom
Gorenjev regijski direktor za Bližnji vzhod, severno Afriko in Turčijo Nermin Salman je dejal, da je v prestolnici skoncentrirano več kot 50 odstotkov največje kupne moči. Zaradi optimiranja distribucijskih stroškov je zato po Salmanovi oceni najbolj optimalno, da se podjetje osredotoči na poslovanje v Bakuju. Tudi v Gorenju so se pri vstopu na azerbajdžanski trg osredotočili le na Baku. V Azerbajdžanu je Gorenje prisotno od konca leta 2004, ko so začeli sodelovati s tamkajšnjim podjetjem, ki ima v Bakuju devet elitnih maloprodajnih mest. Kar 90 odstotkov prodaje predstavljajo vgradni aparati najvišjih cenovnih razredov. Zaradi carinskega sporazuma, ki ga ima Azerbajdžan sklenjenega s Turčijo, kjer ima veliko Gorenjevih konkurentov proizvodnjo, so njegovi konkurenti na azerbajdžanskem trgu bolj konkurenčni, zato slovenski proizvajalec svojih cenejših izdelkov tam ne prodaja. Na letni ravni Gorenje v Azerbajdžanu doseže približno milijon evrov prihodkov, pri čemer beleži stabilno rast.
Predsednik uprave Jelovice Gregor Benčina je pojasnil, da v Azerbajdžanu prodajajo okna in sestavne dele za okna, pri čemer ustvarijo nekaj sto tisoč evrov prihodkov. S tamkajšnjim partnerjem se v Jelovici dogovarjajo, da bi na podlagi licenčne pogodbe v Azerbajdžan prenesli tehnologijo. »Čeprav imajo podjetja zadosti sredstev in plačujejo z avansom, trg ni naiven in zahteva kakovostne proizvode, na njem pa so prisotne številne multinacionalke,« je dejal Benčina. Opozoril pa je, da je bonitete podjetij težko preveriti. To je potrdil tudi Megušar, ki je dejal, da redna plačila ne predstavljajo problema in da je bolj pomembno vedeti, kdo je lastnik podjetja. Po njegovi oceni je glavna slabost azerbajdžanskega trga visoka korupcija. Ena od pomanjkljivosti slovenskih podjetij pri nastopu na trgu pa je, da za marketing ne namenjajo večjih sredstev, je dodal Megušar.
