Vizjak je danes ob robu podpisa pogodbe med podjetjem Iskra Zaščite in nemškim koncernom Weidmüller dejal, da so za izhod iz krize nujne reforme, ki so bile v največji možni meri usklajene s socialnimi partnerji. Poudaril je, da si vlada prizadeva za sprejetje ukrepov za izhod iz krize, žal pa so trenutno nekateri pomembni ukrepi blokirani.
Minister meni, da je najprej treba sanirati bančni sistem
Po mnenju ministra je treba v Sloveniji najprej sanirati bančni sistem, da bo ta ponovno začel financirati gospodarstvo, prav tako pa je treba izboljšati sistem upravljanja z državnim premoženjem. »Vse to pa se zaradi trenutnega kaosa ne more zgoditi,« je poudaril Vizjak.
Blokada vladnih reform bi po njegovem mnenju preprečila napredek Slovenije. »Če se bo zgodila blokada, bodo te rešitve ponovno na mizi, le da bodo bolj boleče,« je opozoril. Prepričan pa je, da izhod iz krize ni mogoč brez nepriljubljenih ukrepov, zato je nejevolja ljudi po njegovem mnenju več kot logična.
»Čudno bi bilo, če bi Evropa demonstrirala, Slovenija pa ne«
»Demonstracije so sicer del širšega projekta sindikatov v Evropi, kje so demonstracije potekale v sredo. Čudno bi bilo, če bi Evropa demonstrirala, Slovenija pa ne,« je ocenil minister. Izpostavil je, da vsi, ki bodo demonstrirali proti varčevanju, sicer nimajo »alternativnih scenarijev, ki bi bili izvedljivi in realni«.
Tri sindikalne centrale, študenti in upokojenci v okviru vseevropskih demonstracij v soboto v Ljubljani namreč pripravljajo množične demonstracije proti načinu reševanja krize. Prepričani so, da politika varčevanja države ne bo popeljala v boljše čase, temveč bo položaj še zaostrila. Na protestih pričakujejo na tisoče ljudi.
Po mnenju filozofov in sociologov demonstracije legitimen način za izražanje nestrinjanja
Filozof Edvard Kovač pravi, da protesti opozarjajo, da morajo imeti varčevalni ukrepi »človeški obraz«. Filozof Rok Svetlič meni, da so demonstracije legitimen instrument demokratičnega urejanja sobivanja. Po besedah sociologinje Tine Kogovšek pa so demonstracije izraz nestrinjanja običajnih ljudi brez drugih vzvodov moči.
Sociologinja Tina Kogovšek vidi sobotne demonstracije kot legitimen poskus, da »ljudje iz različnih sektorjev in z različnih področij življenja izrazijo svoje stališče in svoje nestrinjanje tako z zdajšnjimi kot tudi z načrtovanimi varčevalnimi ukrepi vlade, ki po njihovem zaznavanju ne gredo v smeri izboljšave, temveč v smer poslabševanja razmer v različnih sektorjih, še zlasti v javnem sektorju«
Rok Svetlič s Fakultete za humanistične študije v Kopru poudarja, da so demonstracije "legitimen instrument demokratičnega urejanja sobivanja". "Vendar so demonstracije kot takšne samo forma, svoje mesto pa imajo tam, kjer se pokaže strukturni antagonizem v družbi. Kadar ta antagonizem postane prevelik, je povsem legitimno, da postanejo način, kako se izrazi najširša volja," meni..
