Množice podpornikov generalov so na hrvaških ulicah bučno pozdravile oprostilno razsodbo haaškega sodišča. Hrvaški premier Zoran Milanović se je generaloma zahvali, ker sta toliko pretrpela za državo, je pa dodal, da kljub oprostilni sodbi, to ne pomeni, da vojna ni bila lahka za kogarkoli. Bolj kritični pa so bili v nevladni organizaciji Rekom, ki preučuje vojne zločine.
Mario Mazić, hrvaški koordinator mreže organizacij Rekom, je za Dnevnik.si povedal, da nameravajo preučiti dokumentacijo haaškega sodišča, saj menijo, da bi morali postopke proti domnevnim vojnim zločincem sprožiti tudi na Hrvaškem. »Za poboje nimamo niti ene pravnomočne obsodbe,« je povedal Mazić, ki se boji, da bi razsodba imela lahko slab učinek na dojemanje domovinske vojne na Hrvaškem. Ocenjuje, da mnogi mediji že sedaj o vojni pišejo, kot da sploh ne bi prišlo do zločinov. Pravi tudi, da so mediji s pisanjem ustvarili vzdušje, da se v Haagu sodi celotni državi in vojski ter ne zgolj posameznikom. Iz pogovorov s člani organizacij srbskih žrtev je Mazić razbral, da so hudo prizadeti. Pojasnjuje, da njim v prvi vrsti niti ne gre za Gotovino ali Markača temveč za obsodbe zločinov, ki so jim bili storjeni, do česar pa ni prišlo.
Razsodba kot katarza Nevihte in Bliska
Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana mag. Zijad Bećirović je za Dnevnik.si povedal, da je bila sodba v primeru generala Gotovine pričakovana, v primeru generala Mladena Markača mogoče mal manj. »Spomnim se mojih pogovor z visokimi časniki iz regije, ki so se bojevali proti Hrvaški in ki so mi že pred leti povedali, da se generalu Gotovini dela krivica, ker ga imajo za častnega človeka in generala,« je povedal Bećirović.
Povedal je tudi, da je bila Hrvaška vojna nesporno obrambo-osvobodilna. »To je priznal ves svet in to ne more noben zanikat, začenši od Varnostnega sveta OZN do drugih pomembnih mednarodnih dejavnikov.«
Obžaluje, da Srbija vojno še vedno dojema drugače in bi lahko kot primer izkoristila vedenje najvišjih državnih predstavnikom Črne gore, ki so pred desetletjem priznali svoja dejanja in agresijo na Hrvaško ter se ji opravičili. Sodba nima posebne povezave s pristopanjem Hrvaške k članstvu v EU, ampak je pomembna, da se dokončno umakne kakršnikoli madež z dveh vojaško-policijskih akciji Blisk in Nevihta, ki ju Hrvaška država obeležuje z državno slovesnostjo in tako dokončno potrdi, da je hrvaška vojna bila obrambna in pravična.
Odzivi v Srbiji bodo burni
Bećirović pojasnjuje, da v Srbiji po navadi oprostilne sodbe za nesrbe komentirajo kot politično motivirane in kot nekakšno zaroto proti Srbom, kar haaško Sodišče zagotovo ni. Pravi tudi, da bo v Srbiji bo odziv na sodbo buren.
»Seveda moramo se zavedati številnih prizadetih na osebni ravni in spoštovati tudi njihova čustva in prizadetost zaradi same vojne. Srbija se tudi skozi sodbe haaškega sodišča mora sprijazniti z dejstvom, da je Miloševićev režim začel štiri vojne in da je poražen,« pojasnjuje in dodaja: »Hrvaška ter Bosna in Hercegovina niso napadli Srbije, temveč nasprotno. Sedanji srbski voditelji morajo zagotoviti boljšo prihodnost državljanom Srbije in razvijati ekonomijo. Žal pa Srbija ni imela takšnega politika po padcu Miloševića, ki bi to zagotovil, razen morda Zorana Đinđića i Zorana Živkovića.«
Bećirović meni, da bi sodba lahko prispeva k ugotavljanju resnice, pravičnosti in spravi v regiji oziroma med nekdanjimi sprtimi stranmi. Opozarja pa, da še vedno ne smemo pozabiti na žrtve, storjene zločine in storilce zločinov. Potrebno je še naprej sodno procesirati storilce vojnih zločinov ne le na Hrvaškem, tudi v Bosni in Hercegovini in celotni regiji ne glede na njihovo etnično pripadnost.
»Ne smemo prezreti dejstva da je Srbija sprožila nasprotno tožbo zoper Hrvaške na meddržavnem sodišču v Haagu in prav današnja razsodba gre v prid Hrvaški, čeprav gre za dva različna sodišča v okviru sistema OZN. Vendar, razsodba bo imela vpliv tudi na sodni spor med Srbijo in Hrvaško,« dodaja.
Meni tudi, da je razsodba sporočilo srbskim nacionalistom kot je Dodik, da je ideja velike Srbije poražena v osvobodilnih vojnah na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini in Kosovu in z to razsodno je pravno potrjen ta poraz. Sedanje državne meje se morajo spoštovati, ker so po razglasitvi neodvisnosti Kosova meje v regiji postale dokončne.
Sodba pomembna za generala, družini in hrvaško oblast
Mednarodni svetovalec za JV Evropo in Zahodni Balkan Borut Šuklje je danes ocenil, da je današnja oprostilna sodba pomembna predvsem za generala osebno, njuni družini in hrvaško oblast.
Pomeni tudi, da se bodo zdaj ponovno odprla vprašanja državnih politik, predvsem zgodovinskih dejstev, kaj se je dogajalo v začetku 90. let minulega stoletja na Hrvaškem in Srbiji. To vprašanje po Šukljetovih besedah zadeva predvsem politiko pokojnih hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in srbskega predsednika Slobodana Miloševića o tem, na kakšen način izvesti preselitev ljudi. Pomembno je tudi, da sodišča tako na Hrvaškem kot v Srbiji procesirajo vse tisto, kar se je v vojnah na Balkanu v 90. letih minulega stoletja zgodilo proti ljudem, proti državljanom, proti človečnosti.
Kot je še dejal Šuklje, je bila današnja razsodba na nek način presenečenje.
"Imeli smo dve možnosti in nihče ni vedel, v katero smer bo odločal pritožbeni senat. Ali v smer, da je bil Gotovina ključni izvajalec Tuđmanove politične doktrine, ki je bila usmerjena v odselitev pomembnega dela hrvaških državljanov srbske nacionalnosti iz Hrvaške, ali je bil Gotovina tisti, ki je kot vojak po pravilih izvrševal vojaško operacijo. V tem primeru je pritožbeno sodišče očitno sledilo tej liniji in v tem primeru je razsodba logična. Nihče pa do danes tega ni mogel predvidevati. Bili so možni trije scenariji, ali bosta oproščena ali se jima bo kazen zmanjšala ali samo potrdila," je še dejal Šuklje.
Molitev za pravično sodbo
Kot poročajo hrvaški mediji je na trgu bana Jelačiča izrek sodbe poslušalo med 6 in 7 tisoč ljudi, ki so po izreku nedolžnosti planili v vik in kriti ter povečini začeli jokati. Slišali so se vzkliki »Ante, Ante« ter »Pokliči, samo pokliči«.
V Zagrebu se je zbiranje ljudi sicer začelo že okoli osme ure dopoldan. Prišlo je več sto ljudi, oboroženih s transparenti. Dokončno sodbo je dočakalo sedem tisoč ljudi.
Posebej čustveno je bilo v rojstnem kraju Gotovine, Pakoštanih pri Zadru, ter v Markačevem domačem kraju Đurđevac. »Vsi smo srečni in zadovoljni. Ta osvobodilna sodba je dokaz, da so hrvaški vojaki častni in dostojanstveno vodili domovinsko vojno,« pa je dejal eden od zbranih.
Hrvaški veterani so se zbirali od četrtka, ko so organizirali bedenja v podporo generaloma, Katoliška cerkev pa je v četrtek povabila vernike na molitev za pravično sodbo.
Milanovič: »Hvala, ker sta toliko pretrpela za nas«
Predsednik hrvaške vlade Zoran Milanovič je v izjavi za javnost dejal, da se je v postopku pokazalo, kako tanka je meja med resnico in neresnico. »Čeprav gre v tem primeru za dva nedolžna človeka, pa to nikakor ne pomeni, da je bila vojna lahka za kogarkoli.«
Milanović je dodal še, da se mora Markaču in Gotovini zahvaliti, ker sta tako veliko pretrpela za Hrvaško.
Tudi predsednik hrvaškega sabora Josip Leko je ocenil, da gre za zgodovinski dogodek za Hrvaško. Kot je pojasnil, je država dobila priznanje sodišča, ki so ga ustanovili Združeni narodi, da se je branila in vodila osvobodilno vojno po pravilih mednarodnega prava.
Svojo izjavo je podal tudi predsednik Hrvaške Ivo Josipovič. Med drugim je dejal, da se je končno potrdilo, da je bila borba za Hrvaško častna in dostojanstvena. Kljub veselju, za katerega je dejal, da nedvomno ni edini, ki ga čuti, pa je opozoril, da se nikakor ne sme pozabiti na žrtve, ki so bile obojestranske.
Dodal je, da je osvobodilna sodba vsekakor nekakšna simbolična zadovoljitev za vse, ki so v tej borbi izgubili ljubljene osebe.
Zaključil je z besedami zahvale Gotovini in Markaču, ker »sta toliko naredila za hrvaško državo«.
»Današnji dan tako velik kot operacija Nevihta«
Predsednik HDZ Tomislav Karamarko je ocenil, da je današnji dan velik, kot je bila operacija Nevihta, ter da je Hrvaška končno končala vojno kot zmagovalka in brez madežev. Karamarko je kot šef hrvaške obveščevalne službe operativno sodeloval pri zasledovanju in aretaciji Gotovine, ki se je štiri leta skrival pred haaškimi preiskovalci, preden so ga decembra 2005 aretirali na Kanarskih otokih.
"Gre za enega najsrečnejših dni v življenju. Dokazalo se je tisto, kar smo trdili in v kar smo bili prepričani. Da je bila vojna pravična, obrambna in osvobodilna ter da smo imeli pravico braniti svojo državo," je povedala poslanka HDZ, bivša premierka Jadranka Kosor.
Župan Vukovarja, socialdemokrat Željko Sabo, pa je Gotovino in Markača povabil, naj se v nedeljo pridružita koloni spomina, ki jo organizirajo ob 21. obletnici zasedbe Vukovarja.
Deset dni nisem spala«
Nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić je prav tako zadovoljen z odločitvijo haaškega sodišča. Kot je poudaril v izjavi, je današnja sodba dokaz, da haaško sodišče ni politično sodišče, kar je tudi sam trdil.
Tudi številni drugi hrvaški politiki so se pridružili izrazom zadovoljstva in poudarjali, da gre za zmago pravosodja in resnice. Med njimi tudi poslanec HDZ in sin prvega hrvaškega predsednika Miroslav Tuđman, ki je izrazil upanje, da se danes končuje obdobje obtožnic, kar bo prispevalo k stabilizaciji države.
Politični analitik Žarko Puhovski je medtem opozoril na nevarnost, da bi na Hrvaškem zaradi evforije pozabili na vojne zločine, ki so se zgodili leta 1995. Spomnil je, da Gotovina in Markač ne bosta imela pravice do nadomestila za leta, ki sta jih preživela v priporu. Puhovski je bil priča tožilstva v postopku proti hrvaškima generaloma.
»Deset dni nisem spala. To je dan, ki si ga bom zapomnila za celo življenje. Počutim se enkratno,« so bile prve besede Markačeve soproge, ki je sojenje spremljala v Haagu. »'Pravica na koncu mora zmagati … Hrvaška ni nastala na zločinu in moramo biti ponosni na svoje branitelje,« je dejala Mirjana Markač.
Preberite tudi komentar Dejan Kovača o lanski obsodbi Gotovine in Markača.
