Murska Sobota. Soba ob menzi, v kateri običajno potekajo tiskovne konference murskosoboške policijske uprave, je bila nazadnje tako nabito polna kot včeraj davnega septembra 2006, ko sta se zaradi zapleta na južni meji pri Hotizi nasprotni strani gledali skozi puškine merke. Na konferenco, kjer sta direktor uprave Drago Ribaš in Joachim Huber, predstavnik za stike z javnostmi policijske direkcije za Štajersko, govorila o okoliščinah zasledovanja 43-letnega Dunajčana Oliverja D., ki je pred policisti obeh držav bežal 170 kilometrov, so namreč prišli tudi avstrijski poročevalci.
Komaj so ga spravili iz avtomobila
Sobotno filmsko lovljenje ubežnika se je po Huberjevih besedah začelo pet minut pred deseto uro zjutraj, ko so graški policisti prejeli prijavo, da v mestu nekdo hupa v avtomobilu in pritiska na plin, čeprav vozilo stoji na mestu. Policijski patrulji, ki je šla na kraj, ni uspelo razrešiti položaja, in ker je sumila, da bi šlo lahko za nevarnega človeka v avtu, je na pomoč poklicala okrepitve. »Kolegi so si nadeli neprebojne jopiče in čelade. Ko so želeli opraviti postopek, je 43-letnik sunkovito speljal. Poškodoval je službeno vozilo in za las peljal mimo našega inšpektorja,« je povedal avstrijski policist. Oliver D. je, preden je v Šentilju prečkal mejo, v Gradcu še obvozil policijsko zaporo, vozil skozi križišča pri rdeči luči na semaforjih in prehiteval z leve in desne. »Zasledovalo ga je šest vozil, ko pa je zapustil državo, sta se za njim pognala dva avtomobila elitne enote Cobra, ki jima ga ni uspelo zaustaviti, čeprav so njihovi pripadniki še posebej izurjeni vozniki,« je dejal Joachim Huber. Zakaj je ubežnik z Dunaja prišel v Gradec in zakaj je bežal, avstrijskemu policistu ni znano.
Ukrep čezmejnega zasledovanja ima pravno podlago v pogodbi obeh držav in je skladen s schengensko zakonodajo, pravi prvi pomurski policisti Ribaš: »Štiri minute čez enajsto uro smo bili obveščani, da bi lahko zasledovanje potekalo po avtocesti do Madžarske.« V Turnišču je patrulji tukajšnjih prometnih policistov z vzporedno vožnjo s tovornjakom in drugimi patruljami, ki so peljale za ubežnikom, tega le uspelo ustaviti. Ko je prometni policist odprl desna vrata Avstrijčevega avta, pa je ta v njega vrgel dežnik in odbrzel dalje. Policijski kombi mu je kljub zategnjeni ročni zavori uspelo zriniti toliko stran, da je lahko peljal dalje. Drago Ribaš je dejal, da so se potem odločili za blokado s tovornjaki in službenim avtomobilom. Avstrijec je pred avtocestnim počivališčem Pince obtičal – iz avtomobila so ga spravili šele, ko so razbili stekla, ker je bil zaklenjen. »Šlo je za izjemno rizičen postopek, vendar so po prvih ugotovitvah policisti postopke izvedli strokovno,« je rekel Ribaš. Da so tudi avstrijski policisti ravnali prav, pa je poudaril Huber. Sicer delo pomurskih policistov preiskuje še posebna komisija generalne policijske uprave.
Niso mu dali pomirjeval
Ubežnik je moral kmalu po prijetju v bolnišnico, kjer je okoli pol enih umrl. V murskosoboški bolnišnici so zanikali, da je Avstrijec umrl, ko je prejel injekcijo s pomirjevali: »Poročanja medijev o smrti 43-letnika zaradi injekcije pomirjeval so neresnična. Pacient po sprejemu v bolnišnico ni prejel nobenih pomirjeval. Po ugotovljenem odpovedovanju življenjskih funkcij je pacient prejel le zdravila za oživljanje, ki so del običajnega postopka pri oživljanju pacientov,« so v sporočilu za javnost zapisali v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer je Oliver D. po tri četrt ure oživljanja izgubil boj za življenje. Vzrok smrti včeraj še ni bil znan, neuradno pa je bilo slišati, da je umrl zaradi odpovedi srca.
Oče pokojnika, ki je včeraj v Mursko Soboto prišel po sinov avtomobil, je v nedeljo za avstrijske medije dejal, da je sin bolehal za bipolarno motnjo ali manično depresijo in da bi bilo najbrž vse v redu, če bi redno jemal zdravila. Težave je imel že petnajst let in je bil zato večkrat na zdravljenju.
